Jabolko nas v resnici ne prebudi bolj kot kava, banana je z botaničnega vidika jagoda, jagoda pa pravzaprav ni. Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga zaznamujemo 16. oktobra, smo zbrali deset presenetljivih dejstev o živilih, ki jih pogosto uživamo, vendar jih morda ne poznamo tako dobro, kot mislimo.
Svetovni dan hrane je povezan z ustanovitvijo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1945. Letošnje geslo se glasi “Inovacije danes, hrana za jutri” in opozarja na pomen novih rešitev za varnejšo, bolj zdravo in trajnostno prehransko prihodnost.
Hrana pa ni samo vprašanje prehranske varnosti. Za številnimi povsem vsakdanjimi živili se skrivajo tudi nenavadne zgodbe, botanične posebnosti in trdovratni miti.
1. Na svetu poznamo več kot 7500 sort jabolk
Če bi vsak dan poskusili drugo sorto jabolka, bi potrebovali več kot 20 let, da bi preizkusili vse. Po podatkih Univerze Illinois po svetu raste več kot 7500 različnih sort, od sladkih in sočnih do izrazito kislih ter takšnih, ki so primernejše za kuhanje, sušenje ali pripravo soka.
2. Jabolko zjutraj poživi kot kava
Jabolko vsebuje naravne sladkorje, vodo in vlaknine, zato lahko zjutraj poskrbi za postopen in enakomernejši dotok energije. Zaradi hrustljavosti, svežega okusa in žvečenja lahko prispeva tudi k občutku večje budnosti.
Kava deluje nekoliko drugače in hitreje, saj kofein vpliva na živčni sistem ter zmanjša občutek zaspanosti. Jabolko je zato odlična izbira za začetek dneva, še posebej v kombinaciji z beljakovinami, denimo z jogurtom ali pestjo oreščkov.
3. Jajce vsebuje skoraj vse vitamine razen vitamina C
Jajca pogosto opisujejo kot enega najbolj hranljivih paketov v naravi. Predvsem rumenjak vsebuje številne vitamine, med njimi vitamine A, D, E, K in več vitaminov skupine B. Vitamin, ki ga v jajcu praktično ne najdemo, je vitamin C.
Jajce poleg tega zagotavlja kakovostne beljakovine, holin, selen in druge pomembne hranilne snovi. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti raznoliko prehrano – sadje in zelenjava ostajata nepogrešljiva.
4. Avokado sodi med najbolj kalorične vrste sadja
Avokado je med sadjem nekaj posebnega. Medtem ko večina sadežev energijo zagotavlja predvsem v obliki ogljikovih hidratov, je avokado bogat z maščobami. Srednje velik sadež vsebuje približno 240 kalorij, zato sodi med energijsko bogatejše vrste sadja.
Večino njegove maščobne sestave predstavljajo nenasičene maščobe. Avokado vsebuje tudi vlaknine, kalij, folat ter vitamine C, E in K. Zaradi visoke energijske vrednosti je pomembna primerna količina, že manjši del sadeža pa lahko obrok naredi bolj nasiten.
5. Banana je jagoda in ne raste na drevesu
Z botaničnega vidika je banana prava jagoda, saj se razvije iz enega cveta z eno plodnico. Še bolj presenetljivo je, da rastlina, na kateri raste, ni drevo, ampak velikanska zelnata rastlina.
Navidezno deblo bananovca je sestavljeno iz tesno stisnjenih listnih ovojev. Nekatere vrste lahko zrastejo do 15 metrov, zato sodijo med največje trajne zelnate rastline na svetu.
6. Jagoda pravzaprav ni jagoda
Medtem ko je banana botanično jagoda, vrtna jagoda to ni. Njeno rdeče meso je povečano cvetišče, drobne rumene pikice na površini, ki jih običajno imenujemo semena, pa so pravzaprav posamezni drobni plodovi.
Vsak izmed teh plodov vsebuje svoje seme. Navadna jagoda je tako sestavljen oziroma birni plod, čeprav jo v vsakdanjem jeziku povsem upravičeno še naprej uvrščamo med jagodičevje.
7. Zelje, brokoli in cvetača so ista rastlinska vrsta
Zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, kolerabica in brstični ohrovt so na pogled zelo različni, vendar pripadajo isti rastlinski vrsti Brassica oleracea.
Človek je s stoletji načrtnega izbora pri posameznih rastlinah poudarjal različne dele. Pri zelju uživamo liste, pri brokoliju in cvetači cvetna socvetja, pri brstičnem ohrovtu popke, pri kolerabici pa odebeljeno steblo.
8. Med lahko zdrži več let, kristalizacija pa ne pomeni, da je pokvarjen
Čisti med ima zelo malo razpoložljive vode, zato se v njem mikroorganizmi težko razmnožujejo. Če je pravilno zaprt in vanj ne pride vlaga, lahko ostane varen za uživanje več let.
Kristalizacija ni znak kvarjenja, ampak naraven proces. Med lahko ponovno utekočinimo s počasnim segrevanjem v topli, ne vreli vodi. Medu pa ne smemo dajati otrokom, mlajšim od enega leta, zaradi nevarnosti dojenčkovega botulizma.
9. Paradižnik je sadež, čeprav ga uporabljamo kot zelenjavo
V kuhinji paradižnik obravnavamo kot zelenjavo, saj ga dodajamo solatam, omakam in slanim jedem. Botanično pa je plod oziroma sadež, ker se razvije iz cveta in vsebuje semena.
Podobno velja za papriko, kumare, bučke in jajčevce. Razlika med sadjem in zelenjavo je torej pogosto odvisna od tega, ali govorimo o botaniki ali kulinariki.
10. Vsak dan zavržemo več kot milijardo obrokov
Najmanj prijetno, a verjetno najpomembnejše dejstvo je povezano z zavrženo hrano. Po ocenah Programa Združenih narodov za okolje je bilo leta 2022 zavržene približno 1,05 milijarde ton hrane, kar pomeni skoraj petino vse hrane, ki je bila na voljo potrošnikom.
Največji delež, okoli 60 odstotkov, so ustvarila gospodinjstva. Po svetu je bilo tako vsak dan zavrženih več kot milijarda obrokov, čeprav se je na stotine milijonov ljudi spopadalo z lakoto.
Svetovni dan hrane je zato lahko tudi priložnost, da pregledamo domače zaloge, pametneje načrtujemo nakupe in ostanke spremenimo v nov obrok. Hrana je lahko zanimiva, presenetljiva in okusna – predvsem pa je preveč dragocena, da bi končala v smeteh.
