Zakaj ne morem zaspati, čeprav sem izčrpan?

Se vam dogaja, da zvečer komaj držite oči odprte, ko pa ležete v posteljo, spanec preprosto ne pride? Ura teče, misli se vrtijo, telo je izčrpano – glava pa budna. Ta paradoks, ko ne morete zaspati kljub hudi utrujenosti, je veliko pogostejši, kot se zdi, in ima več razlag, kot bi pričakovali.

Prva past je razlika med utrujenostjo in zaspanostjo. Utrujenost pomeni, da je telo izčrpano, zaspanost pa, da so možgani pripravljeni na spanje. Pri sodobnem tempu življenja se ti dve stanji pogosto ne ujameta. Lahko ste telesno na robu moči, a živčni sistem ostaja v stanju pripravljenosti.

To je eden ključnih razlogov, zakaj ljudje ponoči ne zaspijo, čeprav so čez dan „na avtopilotu“.

Čez dan imamo opravke, pogovore, zaslone in nenehne motnje. Ko se zvečer vse umiri, pa misli dobijo prostor. Neodgovorjena sporočila, skrbi, obveznosti, drobne napetosti – vse, kar smo potiskali na stran, se pogosto pojavi prav takrat, ko bi morali zaspati.

Telo je v postelji, možgani pa še vedno v načinu preživetja. Srčni utrip je nekoliko višji, dihanje plitvejše, spanec pa vse bolj oddaljen.

Preutrujen živčni sistem

Ironično je, da lahko pretirana utrujenost sama po sebi povzroči nespečnost. Ko telo dalj časa deluje brez pravega počitka, se poveča raven stresnih hormonov. Namesto umirjanja se sproži alarmni odziv, ki možganom sporoča, da zdaj ni čas za izklop.

Zato se pogosto zgodi, da po izjemno napornem dnevu ne zaspimo hitreje, ampak počasneje.

Čeprav se zdi, da nas telefon ali televizija zvečer sproščata, gre pogosto za tiho stimulacijo. Modra svetloba, hitro menjavanje vsebin in stalni dražljaji možganom sporočajo, da je še vedno dan. Tudi če zaslon ugasnemo tik pred spanjem, telo pogosto potrebuje več časa, da preklopi v nočni ritem.

To še posebej velja, če telefon uporabljamo že v postelji.

Kava, sladkor in večerni obroki

Utrujenost čez dan pogosto „zdravimo“ s kavo ali sladkimi prigrizki, ki pa imajo lahko zamaknjen učinek. Kofein lahko vpliva na spanec tudi 6 ur ali več po zaužitju, težki večerni obroki pa obremenijo prebavo ravno takrat, ko bi se moralo telo umiriti.

Telo je utrujeno, a namesto počitka dobi novo nalogo.

Neredni urniki, pozen odhod v posteljo, spanje ob koncih tedna do poznega dopoldneva – vse to lahko poruši cirkadiani ritem. Ko notranja ura izgubi občutek za čas, se lahko zgodi, da smo zvečer izčrpani, a ne zaspani, zjutraj pa zaspani, a brez možnosti spanja.

Zakaj štetje ur v postelji stanje še poslabša

Ko se zavedamo, da „bi morali že spati“, se pojavi pritisk. Opazovanje ure, preračunavanje, koliko časa nam še ostane do jutra, in notranje grajanje ustvarijo začarani krog budnosti. Spanec je eden redkih procesov, ki se ne zgodi na ukaz – bolj ko ga lovimo, bolj se izmika.

Nočna budnost kljub utrujenosti ni znak šibkosti ali „pokvarjenega“ telesa. Pogosto je signal, da živčni sistem potrebuje več ritma, umirjanja in predvidljivosti, ne zgolj več ur ležanja v postelji.

Če se takšno stanje pojavlja občasno, gre običajno za odziv na stres ali tempo življenja. Če pa postane redno, je to znak, da telo potrebuje spremembe – v dnevnih navadah, večernem ritmu ali načinu spoprijemanja z obremenitvami.

Utrujenost brez spanca ni napaka – je sporočilo.