Beljakovine so ključno hranilo, nujno za rast, obnovo in vzdrževanje mišic, kosti in kože. Vse več ljudi posega po živilih z dodanimi beljakovinami, kot so proteinski napitki, ploščice ali obogateni mlečni izdelki, v prepričanju, da bodo s tem izboljšali zdravje ali fizično zmogljivost. Toda nutricionisti opozarjajo, da večina posameznikov že z običajno prehrano zaužije dovolj beljakovin, dodatni vnos pa pogosto ni potreben.
Količina beljakovin, ki jo posameznik potrebuje, je odvisna od starosti, teže in življenjskega sloga. Po podatkih Nacionalnega portala o hrani in prehrani prehrana.si povprečen odrasel človek potrebuje približno 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, kar pomeni, da 70-kilogramska oseba potrebuje okoli 56 gramov beljakovin. Ta količina je zlahka dosegljiva z uravnoteženo prehrano, ki vključuje meso, ribe, jajca, mlečne izdelke, stročnice ali žita.
Na primer, skodelica kuhane leče vsebuje približno 18 gramov beljakovin, porcija piščančjih prsi okoli 25 gramov, kar hitro zadosti dnevni potrebi. Nutricionisti poudarjajo, da presežek beljakovin ne prinaša dodatnih koristi, saj telo višek pogosto shrani kot maščobo ali izloči.
Moda dodajanja beljakovin in njeni vplivi
Trendi v prehranski industriji spodbujajo dodajanje beljakovin v vse, od žit za zajtrk do prigrizkov. Po mnenju strokovnjakov, ki jih navaja AP News, to ustvarja vtis, da so živila z dodanimi beljakovinami nujna za zdravje ali boljše počutje. V resnici pa lahko pretiran vnos beljakovin obremeni ledvice in jetra, zlasti pri ljudeh z obstoječimi zdravstvenimi težavami.
Poleg tega so taka živila pogosto dražja, kar lahko poveča stroške prehrane brez opaznih koristi. Raziskave kažejo, da so rastlinski viri beljakovin, kot so stročnice in oreščki, pogosto bolj trajnostni in prav tako učinkoviti pri zagotavljanju potrebnih hranil.
Na primer, čičerikina copatka, ki jo je Inštitut za nutricionistiko nagradil kot inovativno živilo leta 2025, združuje visoko vsebnost beljakovin in prehranskih vlaknin, kar prispeva k zdravju in sitosti.
Trajnost in uravnotežena prehrana
Fokus na beljakovine pogosto zasenči pomen uravnotežene prehrane, ki vključuje tudi zadosten vnos zelenjave, sadja in polnozrnatih žit. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 poudarja, da Slovenci zaužijemo premalo zelenjave, ki je ključna za vitamine, minerale in vlaknine.
Namesto dodajanja beljakovin nutricionisti priporočajo pestro prehrano, ki temelji na rastlinskih živilih, kot so stročnice, polnozrnata žita in semena, ter zmerno uživanje živalskih virov beljakovin. Tak pristop ne le zadosti prehranskim potrebam, temveč tudi zmanjšuje okoljski odtis, saj je pridelava rastlinskih živil pogosto bolj trajnostna kot živinoreja.
Alenka Mirnik
Foto: Pixabay/sille23]
