Washington vztraja, da premirje z Iranom še drži, čeprav so ZDA v zadnjih dneh znova izvedle vojaške napade na iranske cilje in okrepile pritisk na Teheran zaradi Hormuške ožine ter jedrskega programa.
Ameriška administracija pričakuje odgovor Irana na najnovejši predlog za prekinitev ognja in širši dogovor, ki bi vključeval odprtje ključne pomorske poti skozi Hormuško ožino ter omejitve iranskega jedrskega programa.
ZDA stopnjujejo pritisk na Iran
Ameriška vojska je sporočila, da je v petek onesposobila dva iranska tankerja, ki sta po navedbah Washingtona poskušala prebiti ameriško pomorsko blokado iranskih pristanišč. Ta je bila uvedena po nadaljnjih poskusih Teherana, da omeji promet skozi Hormuško ožino.
Centralno poveljstvo ameriške vojske je objavilo tudi posnetke napada, na katerih je videti zadetka tankerjev iz zraka. Že v začetku tedna so ameriške sile izvedle še en napad na iransko plovilo, za katerega so trdile, da se je skušalo izogniti nadzoru v Perzijskem zalivu.
Ameriška vojska je obenem sporočila, da je preprečila napade na tri ladje ameriške mornarice in izvedla dodatne napade na iranske vojaške objekte v območju ožine.
Kljub novim spopadom ameriški predsednik Donald Trump vztraja, da se premirje formalno še vedno spoštuje. Hkrati pa je Iranu znova zagrozil z obsežnejšimi napadi, če Teheran ne bo sprejel ameriških pogojev za končanje konflikta.
Bahrajn izvedel aretacije zaradi povezav z Iranom
Napetosti se medtem širijo tudi po Perzijskem zalivu. Bahrajn je sporočil, da je aretiral 41 ljudi, ki naj bi bili povezani z iransko revolucionarno gardo.
Notranje ministrstvo je navedlo, da preiskava še poteka, dodatnih podrobnosti pa ni razkrilo. Bahrajn, kjer ima sedež peta flota ameriške mornarice, je od začetka vojne med ZDA in Iranom izvedel več deset podobnih aretacij.
Oblasti v kraljevini trdijo, da gre za varnostne ukrepe zaradi destabilizacijskih dejavnosti Irana, medtem ko organizacije za človekove pravice opozarjajo, da oblasti razmere uporabljajo tudi za obračunavanje z domačimi kritiki oblasti.
Diplomacija še ni povsem mrtva
Kljub nadaljnjemu stopnjevanju konflikta diplomatski stiki niso povsem prekinjeni. Rusija in Savdska Arabija sta pozvali k nadaljevanju pogajanj in oblikovanju dolgoročnega dogovora za končanje vojne.
Tudi Egipt, Katar in Pakistan sodelujejo v diplomatskih prizadevanjih za podaljšanje premirja. Pakistanski premier Šehbaz Šarif je dejal, da Islamabad praktično neprekinjeno komunicira z Washingtonom in Teheranom v iskanju rešitve.
Iran medtem ostaja oster do ameriških potez. Zunanji minister Abas Aragči je Washington obtožil “vojaškega avanturizma” in zatrdil, da Teheran ne bo popustil pod pritiskom.
Obenem je zavrnil ameriške ocene o oslabljenih iranskih vojaških zmogljivostih in sporočil, da je Iran pripravljen nadaljevati konflikt, če bo to potrebno.
