Tudi ljudje z izrazito genetsko nagnjenostjo k sladkorni bolezni tipa 2 lahko tveganje občutno zmanjšajo. Nova raziskava je manjši delež ultra predelane hrane in najmanj 150 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na teden povezala s skoraj prepolovljenim tveganjem pri genetsko najbolj ogroženih.
Raziskovalci mestne univerze v Hongkongu so analizirali podatke 56.964 odraslih, vključenih v britansko biobanko. Njihova povprečna starost je bila 69,5 leta, spremljanje pa je v povprečju trajalo 7,8 leta. V tem času je sladkorno bolezen tipa 2 razvilo 926 udeležencev.
Ugotovitve so predstavili na letnem srečanju Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni v Milanu.
Količino ultra predelane hrane so raziskovalci ocenili na podlagi prehranskih vprašalnikov, telesno dejavnost pa so en teden spremljali z merilniki na zapestju. Genetsko tveganje za sladkorno bolezen so določili s pomočjo podatkov o genetskih različicah posameznikov.
Več ultra predelane hrane, večje tveganje
Med ultra predelana živila sodijo številni industrijsko pripravljeni izdelki z več dodatki, kot so nekatere sladke pijače, pakirani prigrizki, slaščice, instantni obroki, predelani mesni izdelki in močno predelana pripravljena hrana.
Rezultati so pokazali, da se je z vsakimi dodatnimi desetimi odstotki ultra predelane hrane v celotni zaužiti količini tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 povečalo za sedem odstotkov.
To ne pomeni, da bo posamezen piškot ali pripravljena jed povzročila bolezen. Pomemben je celoten prehranski vzorec oziroma delež takšnih izdelkov v vsakodnevni prehrani.
Koristi že 150 minut gibanja na teden
Udeleženci, ki so dosegli priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije in bili najmanj 150 minut na teden zmerno do intenzivno telesno dejavni, so imeli za 39 odstotkov manjše tveganje kot manj aktivni.
Med takšno dejavnost sodijo hitra hoja, kolesarjenje in pohodništvo, pa tudi intenzivnejša gospodinjska ali vrtna opravila, pri katerih se opazno pospešita srčni utrip in dihanje.
Pri ljudeh z visokim genetskim tveganjem je bil majhen delež ultra predelane hrane povezan s 35 odstotkov manjšim tveganjem, dovolj gibanja pa s 33 odstotkov manjšim tveganjem.
Najizrazitejša je bila kombinacija obeh navad. Pri genetsko najbolj ogroženih je bila povezana z 49 odstotkov manjšim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Raziskava kaže povezavo, ne zagotovila
Gre za opazovalno raziskavo, zato iz nje ni mogoče sklepati, da sta prav prehrana in gibanje neposredno povzročila vse ugotovljene razlike. Rezultati so bili predstavljeni na strokovnem srečanju, zato jih bo treba ocenjevati tudi po objavi celotne raziskave.
Ugotovitve kljub temu podpirajo že znano priporočilo: genetske nagnjenosti ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na vsakodnevne navade. Manj ultra predelane hrane in redno gibanje ne zagotavljata popolne zaščite, lahko pa tveganje občutno zmanjšata – tudi pri ljudeh, ki jim geni niso najbolj naklonjeni.
