12. marec v slovenski tradiciji že stoletja velja za poseben dan. Gregorjevo je praznik, ki ga mnogi povezujejo z začetkom pomladi, z ljudskim izročilom o zaljubljenih ptičkih in z zanimivim običajem spuščanja luči po vodi. Čeprav danes ni več tako razširjen kot nekoč, ostaja del slovenske kulturne dediščine, ki vsako leto znova oživi predvsem v krajih z močno obrtniško tradicijo.
Gregorjevo je poimenovano po svetem Gregorju Velikem, papežu iz 6. stoletja, katerega god goduje prav 12. marca. V ljudskem izročilu pa se je ta dan sčasoma povezal z naravnimi spremembami ob koncu zime. Po starem koledarju je namreč veljal za čas, ko so dnevi postali dovolj dolgi, da pri delu ni bilo več treba uporabljati umetne razsvetljave.
Zato je med obrtniki nastal znan običaj, da so „vrgli luč v vodo“. Ko so se dnevi podaljšali, svetilk in sveč pri delu niso več potrebovali, zato so jih simbolično spustili po bližnjih potokih ali rekah. Ta simbolična gesta je pomenila slovo od temnih zimskih večerov in prihod svetlejšega dela leta.
Običaj je bil posebej razširjen med rokodelci in obrtniki, predvsem med čevljarji, krojači, kovači in drugimi mojstri, ki so čez zimo delali ob svetlobi oljenk ali sveč. Ko je prišel marec in so dnevi postali daljši, je pomenilo, da lahko večino dela opravijo pri naravni svetlobi.
V mnogih krajih so zato pripravili majhne lesene ali papirnate čolničke, vanje postavili svečo in jih zvečer spustili po vodi. Lučke so počasi plavale po potokih in rekah, kar je ustvarjalo poseben prizor, ki je ostal zapisan v številnih lokalnih zgodbah in spominih.
Gregorjevo pa ni povezano le z obrtniki. V slovenskem ljudskem izročilu je ta dan znan tudi po rekli, da se takrat „ptiči ženijo“. Po starih pripovedih naj bi otroci na ta dan v naravi našli majhna darila, ki so jih domnevno prinesle ptice.
Ta simbolika je Gregorjevo pogosto postavila tudi v vlogo nekakšnega slovenskega praznika zaljubljencev. V preteklosti so mladi pari na ta dan izmenjevali drobna darila ali se srečevali na sprehodih v naravi, ko so se prvi znaki pomladi že začeli kazati na poljih in v gozdovih.
Čeprav danes Gregorjevo nima več nekdanjega pomena v vsakdanjem življenju obrtnikov, ostaja zanimiv opomnik na čas, ko so ljudje veliko bolj pozorno spremljali dolžino dneva, vreme in naravne cikle.
Običaji, kot je spuščanje luči po vodi, tako ohranjajo spomin na staro življenjsko logiko, v kateri so bili delo, letni časi in ljudska praznovanja tesno povezani. Gregorjevo zato še danes simbolično napoveduje tisti trenutek v letu, ko se zima počasi umika in ko pomlad začne kazati svoje prve prave znake.
