Hoja velja za eno najbolj dostopnih oblik gibanja. Ne zahteva posebne opreme, članarine ali zahtevnega treninga, raziskave pa že dolgo kažejo, da lahko pomembno vpliva na zdravje srca in ožilja.
Nova obsežna raziskava zdaj nakazuje, da pri hoji ni pomembno le, koliko hodimo, ampak tudi tempo.
Raziskovalci so analizirali podatke več kot 420.000 ljudi in ugotovili povezavo med hitrostjo hoje ter manjšim tveganjem za motnje srčnega ritma, med drugim tudi za atrijsko fibrilacijo.
Po ugotovitvah raziskave so ljudi razdelili glede na tempo hoje:
- počasna hoja: manj kot 5 kilometrov na uro,
- zmerna hoja: med 5 in 6,5 kilometra na uro,
- hitra hoja: več kot 6,5 kilometra na uro.
Ljudje, ki so hodili v zmernem tempu, so imeli približno 35 odstotkov manjše tveganje za motnje srčnega ritma. Pri hitrejši hoji pa je bilo tveganje po podatkih raziskave manjše za okoli 43 odstotkov.
Zakaj hitrejša hoja vpliva drugače?
Strokovnjaki pojasnjujejo, da hitrejša hoja telo aktivira precej bolj intenzivno kot zelo počasno sprehajanje.
Med drugim lahko vpliva na:
- boljšo prekrvavitev,
- učinkovitejše delovanje srca,
- zmanjševanje vnetnih procesov,
- boljšo regulacijo stresnega odziva,
- presnovo.
Raziskovalci ob tem opozarjajo tudi, da ljudje, ki naravno hodijo hitreje, pogosto že sicer živijo bolj aktivno. V povprečju imajo manj težav s telesno težo, boljšo telesno pripravljenost in manj presnovnih motenj.
Ni treba teči, pomembna je rednost
Za večino ljudi zato cilj ni nujno intenziven tek ali naporni treningi, ampak predvsem nekoliko hitrejša in redna hoja.
Po ocenah strokovnjakov lahko že:
- 10 do 20 minut hitrejše hoje dnevno,
- redno gibanje,
- nekoliko višji tempo pri vsakodnevnih opravkih,
prispevajo k boljšemu zdravju srca.
Raziskovalci sicer poudarjajo, da študija kaže predvsem povezavo in ne neposrednega vzroka. Kljub temu rezultati dodatno potrjujejo, da lahko že razmeroma preprosta sprememba vsakodnevnih navad pomembno vpliva na dolgoročno zdravje.
