Ko so breskve zrele, jih je naenkrat več, kot jih lahko pojemo. Mehki in poškodovani plodovi lahko postanejo dišeča marmelada, čvrste breskve so odlične za kompot, najhitrejša rešitev pa je zamrzovanje. Tako lahko okus poletja brez večjega dela ohranimo še za hladnejše mesece.
Za shranjevanje izberite zrele in zdrave breskve brez plesni ali znakov gnitja. Rahlo obtolčene dele lahko izrežete, zelo poškodovanih plodov pa za ozimnico ne uporabljajte.
Breskve najlažje olupite tako, da na spodnji strani zarežete plitek križec, jih za približno pol minute potopite v vrelo vodo in nato prestavite v ledeno mrzlo vodo. Kožica bo skoraj sama odstopila.
Breskova marmelada za mehkejše plodove
Za marmelado so primerne zelo zrele in nekoliko mehkejše breskve, ki niso več najlepše za uživanje sveže.
Za približno štiri manjše kozarce potrebujete:
- 1 kilogram očiščenih breskev,
- 500 gramov želirnega sladkorja v razmerju 2 : 1,
- sok ene limone.
Breskve olupite, odstranite koščice in meso narežite na manjše koščke. Stresite jih v lonec, dodajte limonov sok in jih delno pretlačite. Primešajte želirni sladkor ter skuhajte po navodilih na embalaži, običajno nekaj minut pri močnem vrenju.
Vročo marmelado nalijte v čiste, segrete kozarce, pri tem pa pustite malo prostora pod robom. Robove obrišite in kozarce takoj zaprite. Za daljše hranjenje jih dodatno pasterizirajte v vodni kopeli skladno z navodili proizvajalca želirnega sredstva.
Količine sladkorja ne zmanjšujte na pamet. Če želite manj sladko marmelado, uporabite želirno sredstvo, ki je posebej namenjeno pripravi marmelad z manj sladkorja.
Kompot za sladico sredi zime
Za kompot izberite čvrste breskve, saj bodo mehki plodovi med segrevanjem hitro razpadli.
Za približno tri večje kozarce potrebujete:
- 1 kilogram breskev,
- 1 liter vode,
- od 200 do 300 gramov sladkorja,
- po želji košček cimetove palčke ali malo vanilje.
Iz vode in sladkorja skuhajte sirup. Olupljene in razpolovljene breskve brez koščic položite v lonec s sirupom ter jih segrevajte toliko časa, da vsebina zavre. Sadje nato previdno razporedite v segrete kozarce in prelijte z vročim sirupom. Pod robom pustite približno centimeter prostora, odstranite ujete zračne mehurčke, obrišite robove in kozarce zaprite.
Kozarce postavite v dovolj globok lonec, da jih voda prekrije za nekaj centimetrov. Ko voda zavre, jih v vreli vodni kopeli pasterizirajte približno 25 minut. Na nadmorski višini nad približno 300 metri čas podaljšajte za pet minut.
Po priporočilih ameriškega Nacionalnega centra za domače konzerviranje živil so za vlaganje primerne rumenomesnate breskve. Belomesnate breskve so lahko premalo kisle za varno domače konzerviranje v vodni kopeli, zato jih je bolje zamrzniti.
Za bolj lene: Zamrzovanje brez kuhanja
Zamrzovanje je najpreprostejša možnost, še posebej če boste breskve pozneje uporabili za smutije, pecivo, kaše ali sadne omake.
Breskve olupite, odstranite koščice in jih narežite na krhlje. Da ne bi porjavele, jih pokapajte z limonovim sokom. Še zanesljiveje barvo ohrani askorbinska kislina oziroma vitamin C, raztopljen v vodi.
Krhlje v eni plasti razporedite na pladenj, obložen s papirjem za peko, in jih zamrznite. Po nekaj urah jih stresite v vrečke ali posode. Ker so zamrznjeni posamično, boste lahko vedno vzeli le toliko breskev, kot jih potrebujete.
Še hitrejša možnost je, da breskve pretlačite, dodate malo limonovega soka in pire zamrznete v manjših posodah ali modelčkih za led. Takšen pire je pripravljen za smutije, jogurt, prelive in otroške sadne kašice.
Zamrznjene breskve so najboljše porabljene v približno osmih do dvanajstih mesecih. Po odmrzovanju bodo mehkejše od svežih, njihov okus pa bo ob pravilnem shranjevanju ostal prijetno poletni.
