Mišice ne potrebujejo le beljakovin in vadbe. Vse več raziskav proučuje tudi tako imenovano os črevesje–mišice, prek katere bi lahko črevesne bakterije, njihovi presnovki in vnetni procesi vplivali na mišično maso, moč in okrevanje. Posebej zanimiva postajajo fermentirana živila, bogata z beljakovinami.
Novi pregled raziskav, objavljen v znanstveni reviji Communications Biology, je proučil morebitno vlogo jogurta, kefirja, sira, tempeha in drugih fermentiranih beljakovinskih živil pri zdravju mišic.
Avtorji poudarjajo, da je področje še mlado. Obstajajo zanimivi biološki mehanizmi in prvi ugodni rezultati pri ljudeh, vendar še ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da fermentirana hrana neposredno povečuje mišično maso ali moč.
Kaj je os črevesje–mišice?
Črevesje in skeletne mišice si izmenjujeta signale prek presnovnih, imunskih, hormonskih in živčnih poti. Črevesne bakterije iz sestavin hrane proizvajajo snovi, med katerimi so kratkoverižne maščobne kisline.
Te sodelujejo pri ohranjanju črevesne pregrade, uravnavanju vnetnih procesov, presnovi glukoze in občutljivosti na inzulin. Vsi ti procesi lahko posredno vplivajo tudi na sposobnost mišic, da uporabljajo energijo in se odzovejo na beljakovine ter vadbo.
Povezava deluje tudi v drugo smer. Redna telesna dejavnost lahko vpliva na prehod hrane skozi prebavila, imunski sistem in sestavo črevesne mikrobiote.
Fermentacija spremeni več kot le okus
Med fermentacijo mikroorganizmi spreminjajo strukturo živila. Del beljakovin razgradijo na manjše peptide in aminokisline, kar lahko izboljša njihovo prebavljivost in dostopnost.
Pri rastlinskih virih, kot je tempeh, lahko fermentacija zmanjša tudi količino nekaterih snovi, ki ovirajo vsrkavanje hranil. Fermentirana živila lahko vsebujejo še žive mikroorganizme, njihove sestavne dele in presnovke, vendar se njihova sestava zelo razlikuje.
Vsak fermentirani izdelek namreč ni samodejno probiotičen. Segrevanje in nadaljnja predelava lahko žive mikroorganizme uničita, različne začetne kulture pa ustvarijo različne končne izdelke.
Dokazi pri ljudeh ostajajo omejeni
Dosedanje raziskave pri ljudeh nakazujejo možne ugodne učinke fermentiranih beljakovinskih živil na uravnavanje presnove, vnetne poti in črevesno mikrobioto. Precej manj pa je raziskav, ki bi neposredno merile nastajanje mišičnih beljakovin, spremembo mišične mase ali dejansko moč.
Velik del razlage o osi črevesje–mišice zato še vedno temelji na laboratorijskih poskusih, živalskih modelih in opazovalnih raziskavah. Ni še dokazano, da fermentirana različica beljakovinskega živila za mišice prinaša več koristi kot primerljiva nefermentirana hrana.
Jogurt, kefir in tempeh so lahko dober del raznolike prehrane, niso pa bližnjica do več mišic. Temelj ostajajo dovolj kakovostnih beljakovin, redna vadba za moč, ustrezen energijski vnos in počitek. Fermentirana živila lahko temu dodajo zanimivo podporo – koliko dejansko prispevajo k mišični moči, pa bodo morale pokazati nadaljnje raziskave.
