Lepljiv jezik, neprijeten okus in občutek, da bi morali takoj spiti kozarec vode, so pogosta jutranja izkušnja. Občasno suha usta praviloma niso razlog za skrb, če se težava ponavlja skoraj vsako jutro, pa je vredno poiskati njen vzrok.
Med spanjem se izločanje sline zmanjša, zato so usta že naravno nekoliko bolj suha kot čez dan. Težava postane izrazitejša, če ponoči dihamo skozi usta, smo premalo pili, jemljemo določena zdravila ali spimo v zelo suhem prostoru.
Pogost krivec je dihanje skozi usta
Če je nos zamašen zaradi prehlada, alergije, ukrivljenega nosnega pretina ali drugih težav, začnemo med spanjem nezavedno dihati skozi usta. Zrak, ki več ur prehaja čez ustno sluznico, jo izsuši.
Podoben učinek ima smrčanje. Na dihanje skozi usta lahko kažejo tudi suho ali razdraženo grlo, neprijeten jutranji zadah in razpokane ustnice.
Pred spanjem lahko pomaga izpiranje nosu s fiziološko raztopino. Koristen je lahko tudi vlažilnik zraka, vendar ga je treba redno čistiti, saj se sicer v njem lahko razmnožujejo mikroorganizmi.
Lepljenje ust z lepilnim trakom, ki se pogosto pojavlja kot spletni nasvet, ni dobra rešitev na lastno pest. Še posebej tvegano je pri zamašenem nosu ali morebitnih motnjah dihanja med spanjem.
Suha usta so lahko stranski učinek zdravil
Suha usta so znan neželeni učinek številnih zdravil. Povzročajo jih lahko nekateri antihistaminiki, dekongestivi, antidepresivi ter zdravila proti tesnobi, visokemu krvnemu tlaku ali bolečinam.
Če se je težava pojavila po uvedbi novega zdravila ali spremembi odmerka, se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Predpisanega zdravila ne prenehajte jemati samoiniciativno. Včasih je mogoče prilagoditi odmerek, čas jemanja ali poiskati drugo možnost.
K suhosti lahko prispevajo še kajenje, alkohol in večje količine kofeina. Alkoholne ustne vode lahko sluznico dodatno izsušijo.
Zakaj dolgotrajne suhosti ni dobro spregledati?
Slina ne skrbi le za občutek udobja. Pomaga pri požiranju in okušanju hrane, iz ust odplavlja ostanke ter ščiti zobe in sluznico.
Ameriški Nacionalni inštitut za zobozdravstvene in kraniofacialne raziskave opozarja, da dolgotrajno pomanjkanje sline poveča tveganje za zobno gnilobo in glivične okužbe v ustih. Mayo Clinic med možnimi posledicami omenja tudi več zobnih oblog, bolezni dlesni, ranice in razpokane ustnice.
Zato je pri ponavljajoči se težavi pomembna dobra ustna higiena: redno ščetkanje z zobno pasto s fluoridom, čiščenje medzobnih prostorov in zobozdravniški pregledi.
Kdaj pomisliti na spalno apnejo?
Jutranja suha usta sama po sebi še ne pomenijo spalne apneje. Več pozornosti pa zahtevajo, če jih spremljajo glasno smrčanje, opažene prekinitve dihanja, lovljenje sape ponoči, jutranji glavoboli ali izrazita zaspanost čez dan.
Ameriški Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri te znake uvršča med značilne simptome spalne apneje. V takšnem primeru je primeren pogovor z zdravnikom, ki lahko presodi, ali je potrebna nadaljnja obravnava spanja.
Kaj lahko naredimo sami?
Čez dan pijte dovolj tekočine, ob postelji pa imejte manjši kozarec vode za nekaj požirkov. Večje količine tik pred spanjem niso najboljša rešitev, zlasti če se ponoči že pogosto zbujate zaradi uriniranja.
Pomagajo lahko tudi:
- žvečilni gumi ali pastile brez sladkorja čez dan,
- ustna voda brez alkohola,
- omejevanje alkohola, kajenja in večjih količin kofeina,
- skrb za prehoden nos,
- primerna vlažnost v spalnici.
Če suha usta vztrajajo tudi čez dan, se stopnjujejo ali povzročajo težave pri govorjenju, žvečenju in požiranju, se posvetujte z zdravnikom ali zobozdravnikom. Pregled je smiseln tudi ob belih oblogah, pogostih ranicah, novih težavah z zobmi, zelo suhih očeh ali izraziti žeji in pogostem uriniranju, saj je lahko v ozadju tudi bolezen, denimo Sjögrenov sindrom ali sladkorna bolezen.
