Vprašanje “idealne teže” nima enega odgovora. Dve osebi enake višine lahko tehtata enako, vendar imata povsem različen delež mišic, maščobnega tkiva in kostne mase. Kljub temu obstajajo formule, ki ponujajo grobo izhodišče – med njimi je tudi Creffova formula, ki poleg višine upošteva starost in telesno konstitucijo.
Številka na tehtnici sama po sebi ne pove, ali je posameznik zdrav, telesno pripravljen ali izpostavljen večjemu tveganju za bolezni. Na pomen telesne teže vplivajo spol, starost, mišična masa, razporeditev maščobe, telesna konstitucija in splošno zdravstveno stanje.
Zato izračunov “idealne teže” ne bi smeli razumeti kot cilja, ki ga mora doseči vsak posameznik, temveč kot približno orientacijo.
Kako deluje Creffova formula?
Creffova formula poskuša oceno telesne teže prilagoditi višini, starosti in postavi. Osnovni izračun za osebo povprečne telesne konstitucije je:
((višina v centimetrih – 100) + (starost ÷ 10)) × 0,9
Za 30-letno osebo, visoko 165 centimetrov, bi bil izračun naslednji:
((165 – 100) + (30 ÷ 10)) × 0,9 = 61,2 kilograma
Po tej formuli bi bila orientacijska teža za osebo povprečne postave približno 61 kilogramov.
Pri močnejši oziroma širši telesni konstituciji se dobljeni rezultat pomnoži še z 1,1. V opisanem primeru bi to pomenilo približno 67,3 kilograma.
Pri drobnejši konstituciji se osnovni rezultat pomnoži z 0,9, kar bi dalo približno 55,1 kilograma.
Toda razvrščanje ljudi na drobno, povprečno ali močnejšo postavo je subjektivno. Creffova formula tudi ni diagnostično orodje in ne pokaže, kolikšen delež telesne teže predstavljajo mišice ali maščoba.
Kaj pa indeks telesne mase?
Pogosteje uporabljeno merilo je indeks telesne mase oziroma ITM. Izračunamo ga tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom višine v metrih:
ITM = teža v kilogramih ÷ višina² v metrih
Pri odraslih se kot običajno območje praviloma uporablja ITM med 18,5 in 24,9. Vrednost med 25 in 29,9 se uvršča med čezmerno telesno težo, ITM 30 ali več pa med debelost.
Tudi ITM ima pomembne omejitve. Ne razlikuje med mišicami, kostmi in maščobnim tkivom, zato lahko zelo mišičasta oseba doseže visok ITM, čeprav nima čezmernega deleža telesne maščobe. ITM je zato predvsem presejalno merilo, ne samostojna diagnoza.
Preprost preizkus z obsegom pasu
Koristna dopolnitev je razmerje med obsegom pasu in telesno višino. Izračun je preprost:
obseg pasu ÷ telesna višina
Obe vrednosti morata biti izraženi v isti merski enoti. Pri osebi, visoki 170 centimetrov, naj bi bil obseg pasu manjši od 85 centimetrov.
Britanski inštitut NICE svetuje, naj bo pas manjši od polovice telesne višine oziroma naj bo razmerje pod 0,5. Vrednosti med 0,5 in 0,59 kažejo na povečano kopičenje maščobe v trebušnem predelu, vrednost 0,6 ali več pa na še izrazitejše zdravstveno tveganje.
Trebušna maščoba je pomembna, ker je povezana z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak in bolezni srca ter ožilja.
Ena številka ne pove celotne zgodbe
Pri presoji zdrave telesne teže je smiselno skupaj upoštevati več podatkov: ITM, obseg pasu, mišično maso, telesno pripravljenost, krvni tlak, raven sladkorja in maščob v krvi ter morebitne zdravstvene težave.
Creffova formula je lahko zanimiva orientacija, vendar njen rezultat ni osebno zdravstveno priporočilo. Prav tako višja starost v tej formuli samodejno zviša izračunano težo, kar ne pomeni, da je pridobivanje kilogramov s staranjem nujno zdravo.
Najprimernejša teža zato ni tista, ki jo pokaže posamezna formula, temveč tista, pri kateri telo dobro deluje, zdravstveni kazalniki ostajajo ugodni in je težo mogoče dolgoročno vzdrževati brez skrajnih diet.
