Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer bo v petek obiskal Vatikan, kjer se bo srečal z vatikanskim tajnikom za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami, nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem. Slovenija želi po Kajzerjevih besedah okrepiti sodelovanje s Svetim sedežem, med temami pogovorov pa bodo tudi prizadevanja za mir in nadgradnja vatikanskega sporazuma.
Kajzer je pomen odnosov s Svetim sedežem poudaril že v torek ob robu blagoslova prenovljene fasade svetišča na Gorci v Malečniku. Spomnil je, da je Sveti sedež leta 1992 med prvimi priznal samostojno Slovenijo.
“Sveti sedež v mednarodnih odnosih ostaja izredno pomemben deležnik, ko gre za zaščito človekovega dostojanstva in njegovih pravic, vključno z versko svobodo, ko gre za odpravo revščine, za razvoj in seveda za mir, kakor vidimo v primeru Ukrajine,” je dejal minister.
Po njegovih besedah Sveti sedež s tem potrjuje tudi pomen verskih skupnosti in religije v sodobnih mednarodnih odnosih, poroča STA.
Kaj lahko Slovenija stori za okrepitev glasu miru?
Vloga papeža in drugih verskih voditeljev je po Kajzerjevi oceni pomembna pri vzpostavljanju temeljev za začetek mirovnih pogovorov o Ukrajini, Bližnjem vzhodu in drugih konfliktnih območjih. V Vatikanu želi zato govoriti tudi o tem, kako lahko Slovenija prispeva h krepitvi glasu za mir.
Papež Leon XIV. rešitev konflikta med Izraelom in Palestinci vidi v oblikovanju dveh držav. “Slovenija je tukaj na strani, bomo rekli, nekega pravičnega miru, ampak ne vzpostavljenega skozi neke vsiljene narative, temveč dogovorjenega,” je pojasnil Kajzer.
Minister bo Vatikan obiskal kot prvi visoki predstavnik Slovenije v času pontifikata papeža Leona XIV., ki je nasledil lani umrlega papeža Frančiška.
Odprto tudi vprašanje vojaškega ordinariata
Kajzer je potrdil tudi prizadevanja vlade za nadgradnjo tako imenovanega vatikanskega sporazuma. Sporazum o pravnih vprašanjih med Slovenijo in Svetim sedežem iz leta 2001 ureja odnose med državo in Katoliško cerkvijo. Cerkev meni, da bi bilo treba za posamezna področja skleniti še več delnih mednarodnih sporazumov.
Odprto ostaja tudi vprašanje ustanovitve vojaškega ordinariata, ki bi skrbel za duhovno oskrbo pripadnikov vojske in policije. Vodil bi ga škof, cerkvenopravno pa bi bil izenačen s škofijo.
Vatikan si za njegovo ustanovitev prizadeva že več let. Duhovna oskrba v Slovenski vojski sicer že obstaja, pravno podlago za ustanovitev vojaškega ordinariata pa predstavlja sporazum iz leta 2001.
Obiski visokih slovenskih predstavnikov pri Svetem sedežu so razmeroma pogosti. Nazadnje je bila konec leta 2024 v Vatikanu predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je srečala s papežem Frančiškom.
Slovenija je lani dobila tudi novega apostolskega nuncija. Italijanski nadškof Luigi Bianco je nasledil francoskega nadškofa Jean-Marieja Speicha, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu pa je od leta 2023 Franci But.
