Razprava o financiranju RTV Slovenija se večinoma vrti okoli višine obveznega prispevka in vprašanja, ali bi ga bilo mogoče nadomestiti s proračunskim financiranjem. Manj pozornosti je namenjene razmerju med denarjem, ki ga ima javni zavod na voljo, številom zaposlenih in gledanostjo njegovih programov. RTV Slovenija je leta 2025 ustvarila 158 milijonov evrov prihodkov, leto pa končala z 2.029 redno zaposlenimi.
Po podatkih iz letnega poročila RTV Slovenija za leto 2025 so celotni prihodki zavoda dosegli 158,04 milijona evrov, kar je bilo 11,69 milijona evrov več kot leto prej. RTV Slovenija je poslovno leto končala s približno 3,55 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Največji vir denarja je ostal RTV-prispevek, s katerim je zavod zbral 109,59 milijona evrov oziroma 69,3 odstotka vseh prihodkov. Povprečno število zavezancev je znašalo 639.903.
Poleg obveznega prispevka je RTV Slovenija ustvarila 14,23 milijona evrov prihodkov od oglaševanja in še 13,54 milijona evrov drugih komercialnih prihodkov. Prihodki od sofinanciranja so dosegli 14,78 milijona evrov.
Več kot dva tisoč redno zaposlenih
RTV Slovenija je imela konec leta 2025 2.029 redno zaposlenih, povprečno število zaposlenih med letom pa je znašalo 2.038. Leto prej je bilo ob koncu leta zaposlenih 2.054 ljudi, leta 2021 pa 2.201.
Samo Televizija Slovenija je imela decembra 2025 sklenjenih 796 pogodb o zaposlitvi, Radio Slovenija 316. Preostali zaposleni so bili razporejeni med multimedijski center, regionalna centra, oddajnike in zveze, glasbeno produkcijo, upravo ter strokovne in podporne službe.
Stroški dela na redno zaposlenega so se po podatkih zavoda s 42.963 evrov leta 2024 povečali na 47.402 evra leta 2025.
Na prebivalca več prihodkov kot HRT in RAI
Primerjava zgolj skupnih proračunov javnih radiotelevizij ne upošteva velikosti držav, ki jih posamezni zavodi pokrivajo. Italija ima skoraj 59 milijonov prebivalcev, Avstrija več kot devet milijonov, Hrvaška skoraj 3,9 milijona, Slovenija pa približno 2,1 milijona.
Primerjalna analiza RTV Slovenija, pripravljena na podlagi podatkov Evropske radiodifuzne zveze EBU za leto 2024, navaja standardizirane prihodke javnih medijev in njihov preračun na prebivalca.
| Država | Prihodki javnega medija | Prihodki na prebivalca |
|---|---|---|
| Avstrija | 1,103 milijarde evrov | 120 evrov |
| Slovenija | 142 milijonov evrov | 67 evrov |
| Hrvaška | 199 milijonov evrov | 52 evrov |
| Italija | 2,851 milijarde evrov | 48 evrov |
Slovenski javni medij je imel po tej primerjavi približno 29 odstotkov več prihodkov na prebivalca kot HRT in skoraj 40 odstotkov več kot italijanska RAI. Višje je bil avstrijski ORF s 120 evri na prebivalca.
Pri številki za Slovenijo gre za standardizirani podatek EBU. Letno poročilo RTV Slovenija za isto leto navaja 146,35 milijona evrov celotnih prihodkov, za leto 2025 pa že omenjenih 158,04 milijona evrov.
Skoraj vsi so program gledali vsaj enkrat, redna gledanost je nižja
RTV Slovenija v letnem poročilu navaja, da si je leta 2025 vsaj del programa TV SLO 1 ali TV SLO 2 ogledalo 1.832.800 različnih gledalcev oziroma 95,3 odstotka prebivalstva, zajetega v merjenje.
Gre za skupni letni doseg. Vanj je vključen vsak gledalec, ki si je v celotnem letu ogledal vsaj del programa, tudi če je spremljal samo posamezen športni prenos, državno proslavo ali drugo odmevnejšo vsebino. Podatek zato ne prikazuje števila rednih gledalcev ali časa, ki so ga preživeli ob programih RTV.
Povprečna gledanost TV SLO 1 je leta 2025 znašala 2,4 odstotka, delež med vsemi, ki so takrat gledali televizijo, pa 12 odstotkov. Prvi program je povprečno dnevno dosegel 536.000 gledalcev.
TV SLO 2 je imel 1,3-odstotno povprečno gledanost in 6,6-odstotni delež gledalcev, povprečni dnevni doseg pa je znašal 347.000 ljudi. Na rezultate drugega programa pomembno vplivajo veliki športni dogodki. Najbolj gledana televizijska vsebina leta 2025 je bil prav prenos druge serije smučarskih poletov iz Planice, ki ga je v povprečju spremljalo 582.000 gledalcev.
Prispevek, oglasi in denar iz proračuna
Zavezanci za polni RTV-prispevek plačujejo 14,02 evra mesečno oziroma 168,24 evra na leto. Čeprav gre za obvezni namenski prispevek, RTV Slovenija na televizijskih in radijskih programih ter spletu trži tudi oglase.
Takšen mešani model v Evropi ni posebnost. Tudi HRT, RAI in ORF javno financiranje dopolnjujejo s komercialnimi prihodki. Razlike pa so v višini prispevkov in obsegu dodatnega financiranja.
Na Hrvaškem mesečna pristojbina znaša 10,62 evra oziroma 127,44 evra na leto. Italijanski prispevek znaša 90 evrov letno, osnovni avstrijski prispevek pa 183,60 evra na leto, pri čemer imajo nekatere zvezne dežele še dodatno dajatev.
RTV Slovenija poleg prispevka in komercialnih prihodkov prejema tudi neposredna proračunska sredstva. Kot smo poročali danes zjutraj, je upravno sodišče zadržalo odločbo ministrstva za kulturo, povezano z izplačilom dodatnih 3,5 milijona evrov za glasbeno produkcijo RTV Slovenija. Denar še ni bil nakazan, spor pa se nadaljuje predvsem glede pravne podlage in javnofinančnih varovalk.
Podatki kažejo, da ima RTV Slovenija glede na število prebivalcev več prihodkov kot javni radioteleviziji na Hrvaškem in v Italiji. Razprava o prihodnjem financiranju zato poleg vprašanja, od kod naj denar pride, odpira tudi vprašanja o obsegu zavoda, številu zaposlenih, strukturi programa in rezultatih, ki jih RTV Slovenija dosega z razpoložljivimi sredstvi.
