Podatki v evidenci volilne pravice niso vpisani ročno, temveč se samodejno prenašajo iz dveh ključnih evidenc – matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Prav tu nastane težava, če določena sprememba ni pravočasno vpisana.
Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da so „v evidenco volilne pravice po uradni dolžnosti vpisani vsi državljani z njihovimi osebnimi podatki“, ki se pridobivajo neposredno iz omenjenih registrov. Ti so med seboj povezani, zato se vsaka sprememba – od spremembe imena do spremembe prebivališča ali smrti – prenese tudi v evidenco volilne pravice.
Ključ je vpis smrti.
Če ta ni izveden, se oseba še naprej vodi kot volivec. Sistem nima drugega vira, ki bi podatek samodejno popravil.
„Če smrt državljana, ki je prebival in umrl v tujini, ni bila sporočena pristojnim organom, posledično ni bila vnesena v matični register, zato se njegovi podatki še vedno vodijo v evidenci volilne pravice,“ poudarjajo na ministrstvu.
Vloga zakonodaje in odgovornost svojcev
Postopek vpisa smrti določa zakon o matičnem registru. Ta predvideva, da je treba smrt prijaviti v dveh dneh oziroma prvi naslednji delovni dan.
V Sloveniji to običajno poteka avtomatično prek zdravstvenih in upravnih institucij. Zapleti nastanejo pri smrti v tujini.
V takih primerih se vpis opravi na podlagi uradnega dokumenta tujega organa. Če tega ni mogoče pridobiti, je potreben upravni postopek, ki temelji na dokazih o smrti.
V praksi: če svojci tega ne sporočijo, podatek ostane.
Na ministrstvu ob tem izpostavljajo še eno obveznost: državljani brez stalnega prebivališča v Sloveniji morajo sami skrbeti za ažurnost svojih podatkov.
„Državljan mora upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov,“ navajajo. V primeru smrti to obveznost prevzamejo svojci ali osebe, s katerimi je umrli živel.
Dvojni pregled, a z zamikom
Točnost podatkov se preverja tudi skozi postopek oblikovanja volilnih imenikov, vendar to ne odpravi vseh zamikov.
Volilni imeniki se prvič sestavijo najpozneje 20 dni po razpisu volitev in so namenjeni preverjanju pravilnosti. Drugič se oblikujejo 15 dni pred glasovanjem, ko postanejo podlaga za izvedbo volitev.
Če podatek o smrti v tem času ni vpisan v matični register, ostane tudi v evidenci volilne pravice – in posledično v volilnem imeniku.
Zakaj lahko gradivo pride na naslov pokojnega
Pri volitvah v državni zbor se volilno gradivo državljanom v tujini pošlje po uradni dolžnosti. Za razliko od referenduma, kjer mora volivec oddati zahtevo, se tukaj gradivo pošlje samodejno.
Če je oseba še vedno v evidenci volilne pravice, bo pošiljka poslana na njen naslov.
Tudi v primeru, ko je vmes umrla.
Takšni primeri se pojavijo predvsem tam, kjer smrt ni bila pravočasno prijavljena in vpisana v matični register. Posledično ostanejo podatki tudi v posebnem volilnem imeniku.
