Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred napovedano ohladitvijo opozarja na tveganje za pozebo in objavlja nabor ukrepov za zaščito sadnih rastlin. V prihodnjih dneh se lahko temperature spustijo pod ledišče, ponekod do –1 °C ali –2 °C, kar lahko poškoduje cvetove in povzroči izgubo pridelka.
Po napovedih Agencije RS za okolje bo v noči na četrtek Slovenijo zajela izrazita sprememba vremena. S severa bo pritekel hladen zrak, okrepil se bo veter, padavine se bodo razširile nad vso državo, meja sneženja pa se bo marsikje spustila do nižin.
Najbolj izpostavljene so sadne vrste v fazi cvetenja, predvsem breskve in marelice. Po navedbah stroke je obseg poškodb odvisen od vrste in sorte, razvojne faze ter trajanja nizkih temperatur.
Brez oroševanja, z drugimi ukrepi
Na ministrstvu poudarjajo, da večina pridelovalcev nima možnosti uporabe oroševalnih sistemov, ki sicer veljajo za najučinkovitejšo zaščito pred spomladansko pozebo. Zato izpostavljajo druge ukrepe, s katerimi je mogoče vsaj delno zmanjšati škodo.
Ob tem opozarjajo tudi na napovedan moker sneg. Ta je lahko zaradi svoje teže nevaren za rastlinjake, zato priporočajo redno odstranjevanje snega s konstrukcij.
Tehnološka navodila so pripravili svetovalci Javne službe kmetijskega svetovanja v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Konkretni ukrepi na terenu
Med ukrepi, ki jih izpostavlja ministrstvo, so:
- mulčenje: nizko pokošena travna ruša zmanjša izgube toplote; gola, kompaktna in vlažna tla imajo najboljši učinek proti pozebi, saj podnevi absorbirajo več toplote in jo ponoči oddajajo,
- namakanje: vlažna in zbita tla zadržijo več toplote kot suha in lahka,
- vetrnice: z mešanjem zraka iz višjih plasti lahko v jutranjih urah zvišajo temperaturo v krošnjah,
- zadimljenje in kurjenje: ogljikov dioksid in vodna para ustvarita učinek „lokalne tople grede“ in zmanjšata radiacijsko ohlajanje,
- parafinske sveče: alternativa oroševanju, učinkovita predvsem v brezvetrju in pri tržno pomembnih sadnih vrstah; v preteklosti se je izkazala pri zaščiti breskev pri temperaturah pod –3 °C,
- zaščitne folije in koprene: zlasti pri jagodičju in mlajših rastlinah,
- zapiranje tunelov: ob sončnem vremenu v poznih popoldanskih urah, ob oblačnem še prej; odprte robove je treba dodatno zaščititi.
Pri manjših drevesih priporočajo tudi popolno ovijanje s kopreno do tal, brez odprtin na vrhu. Dodatno lahko pomaga lokalno ogrevanje, na primer s svečami.
Odpornost se gradi vnaprej
Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da odpornost rastlin na pozebo ni odvisna le od trenutnih ukrepov.
„Zgodnejša vegetacija in pogostejše slane zahtevajo aktivnejše preventivno delovanje,“ so izpostavili. Pomembno je dobro kondicijsko stanje rastlin že v prejšnji sezoni, zlasti v obdobju od avgusta do odpadanja listja.
Uravnotežena prehrana, zdravo listje ter primerna vlažnost in zračnost tal prispevajo k večji koncentraciji hranil v brstih in s tem k večji odpornosti na pozebo.
Pomembna je tudi izbira lege, sadnih vrst in podlag pri novih nasadih.
Ministrstvo pridelovalcem svetuje, naj v prihodnjih dneh redno spremljajo vremenske napovedi ter dodatna priporočila strokovnih služb.
