Čakalne dobe za kliničnopsihološko obravnavo pri nekaterih izvajalcih segajo več let v prihodnost. Pri enem od izvajalcev je bil prvi okvirni termin za odraslega naveden šele februarja 2031, za prvo obravnavo otroka ali mladostnika pa november 2029. Predstavniki pacientov in psihoterapevtov opozarjajo, da duševna stiska ne more čakati več let.
Podatki na uradnem portalu eZdravje so 9. oktobra pri Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo za prvo kliničnopsihološko obravnavo navajali okvirni termin februarja 2031. Izvajalec ob tem pojasnjuje, da pred obravnavo opravi triažo napotnice.
Gre za okvirni termin pri posameznem izvajalcu, ne za povprečno čakalno dobo v celotnem slovenskem zdravstvu. Termini se lahko glede na izvajalca, stopnjo nujnosti in triažo napotnice precej razlikujejo. Kljub temu večletno čakanje kaže na velike težave pri dostopu do posameznih oblik pomoči.
“Otroštvo ne more čakati do leta 2029”
Na nevzdržne čakalne dobe so v skupni izjavi opozorili Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda Dunaj ter Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
“Duševno zdravje ne sme postati privilegij premožnejših, pravočasna pomoč pa ne izjema, temveč standard javnega zdravstvenega sistema,” so poudarili.
Kot je objavila Domovina, je bil 9. oktobra prvi okvirni termin za kliničnopsihološko obravnavo otroka ali mladostnika pri enem od izvajalcev naveden novembra 2029.
Podpisniki izjave so opozorili tudi na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer naj bi čakalna doba za pedopsihiatrično obravnavo s stopnjo nujnosti redno 2. oktobra znašala 1080 dni oziroma skoraj tri leta.
“Otroštvo ne more čakati do leta 2029. Duševna stiska ne more čakati do leta 2031,” so zapisali.
Delež mladostnikov s težavami se povečuje
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se težave z duševnim zdravjem med mladimi povečujejo. V raziskavi HBSC se je delež mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije med letoma 2018 in 2022 povečal s 13 na 22 odstotkov.
Več kot tretjina mladostnikov je poročala o rednem doživljanju najmanj dveh psiholoških ali psihosomatskih simptomov, med katerimi so nervoza, nespečnost in razdražljivost. NIJZ je ob objavi rezultatov opozoril tudi na slabše zadovoljstvo mladih z življenjem.
Dolgo čakanje najbolj prizadene družine, ki si samoplačniške obravnave ne morejo privoščiti. Podpisniki izjave zato zahtevajo širšo javno dostopnost psihoterapevtskih storitev in vključevanje ustrezno usposobljenih ter licenciranih psihoterapevtov v javno zdravstveno mrežo.
Od ministra zahtevajo jasno časovnico
Organizacije so ministra za zdravje Tadeja Ostrca pozvale, naj javno predstavi časovnico izvajanja zakona o psihoterapevtski dejavnosti, načrt zaposlovanja in merljive cilje za skrajševanje čakalnih dob.
Zakon je začel veljati decembra lani, uporabljati pa se bo začel aprila 2027. Med drugim ureja poklic psihoterapevta kot reguliran poklic in določa pogoje za opravljanje psihoterapevtskih obravnav.
Ministrstvo je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarilo, da v Sloveniji deluje 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za duševno zdravje odraslih. Napovedalo je tudi razvoj novih oblik pomoči, vrstniške podpore in skupinskih obravnav.
Kljub širjenju mreže pa podatki o prvih prostih terminih kažejo, da dostop do nekaterih specialističnih obravnav ostaja izjemno otežen. “Ljudje ne potrebujejo novih obljub. Potrebujejo pravočasno, strokovno in javno dostopno pomoč,” so sklenili podpisniki poziva.
