Pametna ura ob koncu dneva pokaže 6000 ali 7000 korakov in občutek je, kot da dnevnega cilja nismo dosegli. Toda nova raziskava kaže, da pri hoji ni pomembno samo število korakov. Pomembno je tudi, kako hitro hodimo, pri ljudeh z manjšim številom dnevnih korakov pa bi lahko nekoliko hitrejši tempo pomenil dodatne koristi.
Raziskovalci z univerz v Sydneyju, Melbournu in Madridu so preučili povezavo med številom korakov, intenzivnostjo hoje ter tveganjem za prezgodnjo smrt in smrt zaradi bolezni srca in ožilja.
V raziskavo, objavljeno v reviji British Journal of Sports Medicine, je bilo vključenih 64.743 udeležencev britanske biobanke. Njihova povprečna starost je bila približno 62 let, telesno dejavnost pa so sedem dni spremljali z merilniki, nameščenimi na zapestju.
Tempo je pomembnejši pri manjšem številu korakov
Raziskovalci so poleg skupnega števila dnevnih korakov spremljali tako imenovano najvišjo 30-minutno kadenco. Gre za povprečno število korakov na minuto v 30 najbolj aktivnih minutah dneva, ki niso nujno sledile druga drugi.
Udeležence so razdelili v štiri skupine: manj kot 5000, od 5000 do 7500, od 7500 do 10.000 ter več kot 10.000 korakov na dan.
Rezultati so pokazali, da je bila hitrejša hoja z manjšim tveganjem posebej jasno povezana pri ljudeh, ki so dnevno naredili manj kot 7500 korakov. Pri skupini z manj kot 5000 koraki je bila denimo kadenca 80 korakov na minuto povezana z nižjim tveganjem za smrt v primerjavi z najmanj aktivnimi udeleženci.
Najnižje skupno tveganje so raziskovalci sicer zaznali pri ljudeh, ki so naredili med 7500 in 10.000 korakov na dan. V tej skupini je bil najugodnejši rezultat povezan s tempom okoli 100 korakov na minuto.
Ni treba hitro hoditi ves čas
Ugotovitve ne pomenijo, da lahko nekaj minut hitre hoje preprosto nadomesti več tisoč korakov. Prav tako ne pomenijo, da je treba ves sprehod opraviti v napornem tempu.
Praktično sporočilo raziskave je precej preprostejše: če ne moremo povečati dolžine sprehoda, lahko vsaj del poti prehodimo nekoliko hitreje. To je lahko nekaj hitrejših odsekov med običajnim sprehodom, hitrejša pot do trgovine ali živahnejša hoja po stopnicah in hodnikih.
Kot grobo vodilo za zmerno intenzivno hojo se pogosto navaja približno 100 korakov na minuto. Pomagamo si lahko tudi s preizkusom govora: pri dovolj hitri hoji se še lahko pogovarjamo, daljše petje pa bi bilo že težavno.
Deset tisoč korakov ni čarobna meja
Raziskava potrjuje, da 10.000 korakov ni meja, pod katero gibanje nima učinka. Koristi so bile povezane tudi z manjšim številom korakov, hitrejši tempo pa je lahko predstavljal dodatno prednost.
Ker gre za opazovalno raziskavo, rezultati dokazujejo povezavo, ne pa neposredne vzročne zveze. Na zdravje vplivajo tudi starost, telesna pripravljenost, bolezni in življenjske navade.
Če torej danes ne dosežete 10.000 korakov, sprehod ni izgubljen. Hodite toliko, kolikor lahko, del poti pa opravite v nekoliko živahnejšem tempu. Pri bolečinah, težavah s srcem ali drugih zdravstvenih omejitvah je primerno intenzivnost hoje predhodno uskladiti z zdravnikom.
