Gibanje Svoboda je v zakonodajni postopek vložilo novelo zakona o dohodnini, s katero predlaga zvišanje splošne olajšave, premik mej dohodninskih razredov in znižanje več davčnih stopenj. V stranki napovedujejo več denarja za zaposlene, predvsem za srednji razred. Predlog pa spremlja pomemben politični in davčni obrat: Golobova koalicija je konec leta 2022 odpravila nadaljnje zviševanje splošne olajšave na 7.500 evrov, ki ga je pred tem uzakonila vlada Janeza Janše. Svoboda zdaj za leto 2027 predlaga olajšavo v višini 6.500 evrov.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je ob predstavitvi novele dejal, da se je stranka za samostojno vložitev predloga odločila zaradi dosedanjega ravnanja aktualne koalicije.
“Zato smo sami vložili spremembo zakona o dohodnini. Osredotočamo se predvsem na srednji razred, ki je steber vsake družbe in s svojo produktivnostjo najbolj poganja gospodarsko rast,” je povedal.
Po njegovih besedah predlog zajema predvsem ljudi z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evri, vendar naj bi od predlaganih sprememb imeli korist vsi dohodninski zavezanci.
“Pričakujemo, da bo koalicija naš predlog podprla, če s svojimi napovedmi o davčni razbremenitvi misli resno,” je dodal Golob.
Višja olajšava in šest dohodninskih razredov
Predlog Svobode temelji na dveh osrednjih spremembah. Prva je zvišanje splošne olajšave na 6.500 evrov, kar bi vplivalo na vse zaposlene ne glede na višino njihovih prihodkov. Drugi del predloga spreminja meje dohodninskih razredov in davčne stopnje.
Nova dohodninska lestvica bi imela šest razredov s stopnjami 16, 20, 25, 31, 42 in 50 odstotkov. Najvišja 50-odstotna stopnja bi tako ostala, vendar bi se po predlogu uporabljala za letne dohodke nad 150.000 evrov.
“Dvigujemo splošno olajšavo, spreminjamo meje davčnih razredov in znižujemo stopnje obdavčitve. Cilj je zelo preprost: da ljudem od njihovega dela ostane več,” je poudarila poslanka Svobode Alenka Bratušek.
V stranki so učinke ponazorili s primeri posameznih poklicev. Po njihovih izračunih bi medicinska sestra na leto prejela približno 750 evrov več, učitelj okoli 1.100 evrov, programer približno 1.500 evrov, zdravnik pa okoli 3.400 evrov več neto dohodka.
Gre za izračune predlagateljev, dejanski učinek pri posamezniku pa bi bil odvisen od višine njegove davčne osnove, uveljavljanih olajšav in drugih osebnih okoliščin.
Neto javnofinančni učinek novele je po oceni Svobode nekaj manj kot 700 milijonov evrov na leto. V stranki predlagajo, da bi vse spremembe začele veljati 1. januarja 2027.
Golobova vlada je ustavila nadaljnji dvig olajšave
Ob sedanjem predlogu se odpira vprašanje davčne politike Golobove vlade v prejšnjem mandatu. Državni zbor je namreč marca 2022, še v času vlade Janeza Janše, sprejel novelo zakona o dohodnini ZDoh-2Z.
Ta je predvidela postopno zviševanje splošne olajšave s 3.500 na 7.500 evrov. Za leto 2022 je bila olajšava zvišana na 4.500 evrov, nato pa bi se po prvotnem načrtu vsako leto povečala za dodatnih 1.000 evrov in leta 2025 dosegla 7.500 evrov.
Novela je poleg tega najvišjo dohodninsko stopnjo znižala s 50 na 45 odstotkov ter prinesla še nekatere druge davčne razbremenitve. Takratno ministrstvo za finance je spremembe predstavljalo kot ukrep za povečanje neto dohodkov, krepitev konkurenčnosti in nagrajevanje dela.
Po nastopu Golobove vlade je bila ta ureditev spremenjena. Koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice je konec leta 2022 sprejela novelo ZDoh-2AA, s katero je splošno olajšavo določila pri 5.000 evrih ter odpravila nadaljnje postopno zviševanje na 7.500 evrov. Najvišjo dohodninsko stopnjo je znova zvišala s 45 na 50 odstotkov.
Primerjava je za Svobodo politično neprijetna. Olajšava v višini 6.500 evrov, ki jo stranka zdaj predlaga za leto 2027, je enaka nominalnemu znesku, ki bi po prvotnem zakonu Janševe vlade veljal že leta 2024. Leta 2025 pa bi splošna olajšava po takratni časovnici dosegla 7.500 evrov oziroma 1.000 evrov več od sedanjega predloga Svobode.
Svoboda zdaj poudarja pomen višjih neto dohodkov
Golob je ob predstavitvi predloga izpostavil tudi povezavo med višjimi neto prihodki, domačo potrošnjo in gospodarsko rastjo. Po njegovih besedah so ukrepi njegove vlade, med katerimi je omenil rast plač in dodatnih prejemkov zaposlenih, povečali razpoložljivi dohodek gospodinjstev.
“Do večje domače potrošnje pridemo tako, da ljudem omogočimo višje neto prihodke – skozi višje plače, božičnico in davčno razbremenitev,” je dejal.
Predlog po njegovem zato ne bi vplival le na posameznike in njihove denarnice, temveč tudi na nadaljnjo gospodarsko rast.
Ob tem je Golob aktualni vladi očital, da je z interventnim zakonom razbremenila le ozek krog zaposlenih z najvišjimi plačami. Posebej je izpostavil razvojno oziroma socialno kapico, ki omejuje plačevanje socialnih prispevkov pri plačah nad 7.500 evrov bruto.
“Janez Janša govori o tem, kako bi iz javnega sektorja prisilno odpustil 50.000 ljudi. Naš odgovor je predlog, kako bosta medicinska sestra ali učitelj dobila več,” je dejal Golob.
Predsednik vlade Janez Janša prisilnega odpuščanja ni napovedal. Na MOS-u je govoril o postopnem in “mehkem” preusmerjanju približno 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja v gospodarstvo. Poudaril je, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, prehod pa naj bi potekal predvsem z naravnim odlivom, upokojevanjem in prehajanjem zaposlenih.
Referendum bi zadržal tudi socialno kapico
Svoboda svoj predlog predstavlja kot alternativo zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, proti kateremu sindikati zbirajo podpise za razpis zakonodajnega referenduma. Gibanje Svoboda njihove referendumske aktivnosti politično podpira.
Oba ukrepa sicer nista neposredno primerljiva. Predlog Svobode posega v dohodnino in naj bi razbremenil širok krog zaposlenih, socialna kapica pa omejuje socialne prispevke pri najvišjih plačah. Korist od slednje bi zato neposredno občutili predvsem zaposleni z več kot 7.500 evri bruto mesečne plače in njihovi delodajalci.
Kljub tej razliki ostaja dejstvo, da bi morebitna zavrnitev interventnega zakona na referendumu ustavila celoten zakon, skupaj z razvojno kapico in drugimi ukrepi za davčno oziroma prispevkovno razbremenitev.
Bratušek je ocenila, da povprečno plačani zaposleni od socialne kapice nimajo neposredne koristi.
“Človek s povprečno, dvakratnikom ali trikratnikom povprečne plače od interventnega zakona ne bo domov prinesel niti evra več. Naš predlog je namenjen prav njim,” je dejala.
Po njenih besedah Svoboda v času vodenja vlade ni želela nagrajevati samo posameznih skupin, temveč je z dvigovanjem plač, uvedbo božičnice in drugimi ukrepi spodbujala domačo potrošnjo.
Toda prav pri davčni razbremenitvi ostaja odprto vprašanje, zakaj Golobova koalicija podobne logike ni uporabila že konec leta 2022, ko je imela možnost nadaljevati postopno zviševanje splošne olajšave. Namesto tega je načrtovani dvig na 7.500 evrov ustavila pri 5.000 evrih in najvišjo dohodninsko stopnjo vrnila na 50 odstotkov.
Predlog bo preizkus tudi za koalicijo
Svoboda računa, da bi lahko novela dobila podporo sedanje parlamentarne večine. Bratušek je spomnila, da je vlada že prisluhnila njihovemu predlogu pri upoštevanju cen biokomponent v modelu oblikovanja cen goriva.
“Verjamemo, da bo tudi tokrat sprejela ponujeno roko. To je predlog, pri katerem lahko zelo hitro naredimo nekaj konkretnega za ljudi,” je sklenila.
Svoboda tako danes predlaga zvišanje splošne olajšave na 6.500 evrov, potem ko je Golobova vlada odpravila že sprejeto časovnico Janševe vlade, po kateri bi olajšava leta 2025 znašala 7.500 evrov.
