Dubaj si je desetletja gradil podobo varnega poslovnega in finančnega središča Bližnjega vzhoda, toda vojna z Iranom je močno zamajala zaupanje vlagateljev, turistov in bogatih tujcev, ki so emirat spremenili v eno najhitreje rastočih globalnih destinacij. Kot piše Deutsche Welle, so iranski raketni in brezpilotni napadi povzročili velik pritisk na dubajsko gospodarstvo, finančne trge in turizem.
Borzi v Dubaju in Abu Dabiju sta po začetku napetosti izgubili približno 120 milijard dolarjev tržne vrednosti, medtem ko se je turistični sektor znašel pod močnim pritiskom. Zasedenost hotelov je po podatkih londonske analitske družbe Capital Economics padla na okoli 20 odstotkov, čeprav se običajno giblje med 70 in 80 odstotki. Zračni promet prek dubajskega letališča se je v najhujšem obdobju zmanjšal skoraj za dve tretjini.
Čeprav so se po začasnem premirju turistični in poslovni tokovi začeli delno pobirati, je nov iranski napad z dronom na naftni kompleks v Fujairi znova odprl vprašanje, kako varno je dolgoročno poslovanje v Perzijskem zalivu.
Bogati vlagatelji del premoženja selijo v Singapur in Švico
Po pisanju Deutsche Welle številni premožni posamezniki Dubaja sicer še ne zapuščajo povsem, vendar del premoženja vse pogosteje selijo v Singapur in Švico.
Svetovalci za upravljanje premoženja v obeh državah poročajo o močnem porastu zanimanja strank iz Dubaja, švicarske zasebne banke pa pričakujejo pritok več deset milijard dolarjev iz Perzijskega zaliva.
Ryan Lin iz singapurske odvetniške družbe Bayfront Law je za DW pojasnil, da Singapur in Švica nista neposredna konkurenta, saj prvi privablja predvsem azijski kapital, medtem ko Švica ostaja tradicionalno središče za zaščito premoženja globalnih vlagateljev.
Tudi Till Christian Budelmann iz švicarske zasebne banke Bergos ocenjuje, da vlagatelji vse bolj iščejo kombinacijo rasti in varnosti.
“Singapur je odličen za izkoriščanje azijske rasti, vendar Švica ostaja vodilno svetovno sidro za ohranjanje kapitala,” je dejal za Deutsche Welle.
Nepremičninski trg izgublja zagon
Napetosti na Bližnjem vzhodu so začele vplivati tudi na dubajski nepremičninski trg, ki je v zadnjih letih veljal za enega najbolj vročih na svetu. Cene luksuznih vil so se med pandemijo in koncem leta 2024 skoraj podvojile, zdaj pa analitiki opozarjajo na prve znake ohlajanja.
Bloomberg poroča, da se je skupna vrednost stanovanjskih transakcij marca v primerjavi s februarjem zmanjšala za skoraj 20 odstotkov na približno 10,1 milijarde dolarjev.
Analize Citi Research in svetovalne družbe Knight Frank medtem kažejo, da bi lahko cene nepremičnin v Dubaju padle za od 7 do 15 odstotkov.
Kljub temu številni najbogatejši vlagatelji iz emirata ne odhajajo popolnoma. Namesto tega se odločajo za tako imenovano “strateško hibridnost” – poslovanje in življenjski slog ohranjajo v Dubaju, dolgoročna sredstva pa razpršijo v druge države.
Dubaj še vedno računa na velike načrte
Pred izbruhom vojne je dubajsko gospodarstvo beležilo močno rast. BDP emirata je v prvih devetih mesecih leta 2025 zrasel za približno 4,7 odstotka, lani pa se je v Dubaj preselilo rekordnih 9800 milijonarjev, ki so s seboj prinesli okoli 63 milijard dolarjev premoženja.
Eden ključnih razlogov za priljubljenost emirata ostaja davčna politika. Dubaj nima dohodnine, davka na kapitalski dobiček ali davka na dediščino, davek na dobiček podjetij pa znaša devet odstotkov za dobičke nad 100.000 dolarjev.
Dubajski vladar Mohamed bin Rašid Al Maktum je že pred vojno predstavil ambiciozne načrte za širitev emirata, med drugim preoblikovanje novega letališča v največje letalsko vozlišče na svetu in podvojitev velikosti gospodarstva do leta 2033.
Med megaprojekti, ki jih Dubaj še vedno načrtuje, so 93-kilometrska klimatizirana pešpot “The Loop”, največji sistem umetnih koralnih grebenov na svetu in futuristično letovišče Artificial Moon.
Kljub negotovosti številni vlagatelji po pisanju Deutsche Welle menijo, da bi si Dubaj lahko razmeroma hitro opomogel, če bi se varnostne razmere v regiji stabilizirale.
