Kava lahko izboljša budnost in zbranost, vendar se ljudje na kofein odzivamo zelo različno. Medtem ko nekdo brez težav popije več skodelic, lahko drugemu že ena povzroči razbijanje srca, notranji nemir ali neprespano noč. Če se določene težave ponavljajo kmalu po pitju kave, je morda čas za manjšo skodelico, brezkofeinsko različico ali zgodnejši zadnji odmerek.
Evropska agencija za varnost hrane ocenjuje, da pri večini zdravih odraslih skupni dnevni vnos do 400 miligramov kofeina praviloma ne pomeni varnostnega tveganja. Toda to ni količina, ki bi ustrezala prav vsakomur. Nekateri ljudje neprijetne učinke občutijo že pri bistveno manjšem odmerku.
Pomembno je tudi, da kofeina ne vsebuje le kava. Najdemo ga v čaju, energijskih pijačah, koli, čokoladi, prehranskih dopolnilih in nekaterih zdravilih.
Srce vam začne biti hitreje ali močneje
Kofein spodbuja živčni sistem, zato lahko začasno pospeši srčni utrip ali povzroči občutek, da srce bije močneje, preskakuje oziroma trepeta. Takšna reakcija je lahko izrazitejša po večjih količinah kave ali ob sočasnem uživanju energijskih pijač.
Če se palpitacije po kavi redno ponavljajo, zmanjšajte količino in opazujte, ali težave izginejo. Dolgotrajnega ali izrazito nerednega bitja srca ne smemo samodejno pripisati kofeinu. Ob bolečini v prsih, omedlevici, izraziti omotici ali oteženem dihanju je treba poiskati zdravniško pomoč.
Namesto zbranosti občutite nemir
Kava naj bi nas prebudila, vendar lahko pri občutljivih ljudeh povzroči prav nasprotno od želene zbranosti. Pojavijo se lahko živčnost, razdražljivost, tresenje rok, napetost in občutek notranjega nemira.
Če po skodelici ne postanete bolj osredotočeni, temveč vas preplavi neprijetna energija, je odmerek za vas verjetno previsok. Pomaga lahko manjša skodelica, počasnejše pitje ali mešanje običajne in brezkofeinske kave.
Kava vam povzroča prebavne težave
Kava lahko spodbudi delovanje prebavil, zato nekateri kmalu po njej potrebujejo stranišče. Pri občutljivejših ljudeh se lahko pojavijo tudi slabost, krči, zgaga ali neprijeten občutek v želodcu.
Odziv ni nujno povezan samo s kofeinom. Težave lahko povzročajo tudi druge sestavine kave, velika količina napitka ter dodatki, kot so mleko, smetana, sladila ali sirupi. Če se simptomi pojavljajo predvsem po določeni vrsti kave, je smiselno spremeniti način priprave ali dodatke.
Brez običajne kave vas začne boleti glava
Glavobol, utrujenost, razdražljivost in slabša koncentracija ob izpuščeni jutranji kavi ne pomenijo nujno, da kave ne prenašate. Pogosteje kažejo, da se je telo navadilo na reden vnos kofeina.
Če želite uživanje zmanjšati, tega ne storite čez noč. Količino postopoma zmanjšujte, del običajne kave nadomestite z brezkofeinsko in ne pozabite, da kofein vsebujejo tudi drugi napitki. Postopno zmanjševanje lahko ublaži odtegnitveni glavobol.
Spite slabše, čeprav brez težav zaspite
Kofein lahko vpliva na spanec tudi takrat, ko zvečer navidezno brez težav zaspite. Spanje je lahko krajše, bolj plitvo ali prekinjeno, naslednje jutro pa se zbudite manj spočiti.
Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane lahko že 100 miligramov kofeina pri nekaterih odraslih vpliva na trajanje in vzorec spanja, predvsem če ga zaužijejo blizu časa za počitek.
Če se kljub zadostnemu številu ur spanja prebujate utrujeni, poskusite zadnjo kavo spiti nekaj ur prej. Nekaterim zadošča, da se ji odpovejo zvečer, bolj občutljivi pa se ji morajo izogniti že po kosilu.
Ni treba, da se kavi povsem odpoveste
Neprijetni učinki še ne pomenijo, da morate kavo izločiti za vedno. Najprej poskusite zmanjšati količino, izbrati manj močan napitek ali preiti na brezkofeinsko kavo.
Meja 400 miligramov na dan ni cilj in tudi ne zagotovilo, da bo takšna količina ustrezala vsakomur. Najprimernejši odmerek je tisti, pri katerem ostanete budni, ne da bi zaradi njega trepetali, občutili razbijanje srca ali ponoči gledali v strop.
