Izjave predsednika vlade Janeza Janše o podpori napredovanju Srbije proti Evropski uniji so bile iztrgane iz konteksta, je ocenil zunanji minister Tone Kajzer. Poudaril je, da Slovenija Srbiji ne postavlja nerazumnih ovir, zahteva po izročitvi arhivskega gradiva nekdanje Jugoslavije pa izhaja iz že sklenjenega sporazuma o nasledstvu.
Kajzer je o širitvi Evropske unije in razmerah na Zahodnem Balkanu govoril v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Glede Srbije je izrazil zmeren optimizem, pri čemer bo treba po njegovih besedah najprej počakati na oblikovanje nove srbske vlade in njene predloge.
“Slovenija Srbiji ne postavlja nerazumnih ovir,” je poudaril Kajzer in dodal, da so bile nedavne Janševe izjave predstavljene brez potrebnega konteksta.
Janša zahteva izpolnitev sporazuma o nasledstvu
Premier Janez Janša je po zmagi Študentske liste na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji zapisal, da bi Slovenija pozdravila odločitev novih oblasti za pospešitev pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.
Ob tem je napovedal, da Slovenija ne bo soglašala z nadaljnjim napredkom Srbije, dokler Beograd ne izroči vseh arhivov Udbe, Službe državne varnosti, Jugoslovanske ljudske armade, Zveznega sekretariata za notranje zadeve in drugih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo.
Janša je pozneje poudaril, da zahteva ni nova in da gre za uresničevanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva, podpisanega leta 2001 na Dunaju.
“V času vseh vlad pod vodstvom SDS smo to zahtevali. Srbija je to tudi obljubila. Gre za sporazum o nasledstvu,” je pojasnil premier.
Sporazum določa pravice in obveznosti držav naslednic nekdanje Jugoslavije, med drugim tudi delitev arhivskega gradiva. Slovenija si že več let prizadeva pridobiti izvirnike dokumentov, ki so nastali na njenem ozemlju, ter kopije skupnega jugoslovanskega gradiva.
Slovenija bi lahko posredovala med Hrvaško in Črno goro
Kajzer je v pogovoru komentiral tudi hrvaško pogojevanje podpore Črni gori pri vključevanju v Evropsko unijo. Ocenil je, da je treba dvostranska vprašanja rešiti pred vstopom države v povezavo.
“Ko postaneš član, ne bi smel prinesti s seboj preveč prtljage,” je dejal.
Po njegovi oceni bi lahko Slovenija in Avstrija pomagali pri iskanju rešitve med Zagrebom in Podgorico. Kajzer meni, da možnosti za vstop Črne gore v Evropsko unijo leta 2028 kljub odprtim vprašanjem ostajajo dobre.
Zunanji minister se bo na Dunaju sestal z avstrijsko kolegico Beate Meinl-Reisinger in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom. V ospredju trilateralnega srečanja bodo sodelovanje treh držav, širitev Evropske unije in razmere na Zahodnem Balkanu.
