Ob veliki požarni ogroženosti naravnega okolja po vsej Sloveniji Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Gasilska zveza Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo pozivajo k največji previdnosti pri ravnanju z ognjem v naravi. Opozarjajo, da lahko že ena nepazljivost povzroči požar z dolgoročnimi posledicami za ljudi, naravo in premoženje.
Kot poudarjajo, je nedavni požar v Brestovici pri Komnu znova pokazal, kako hitro je lahko uničen gozd, katerega obnova je trajala več kot dve desetletji.
Gozd, ki je rasel več kot 20 let, je zgorel v nekaj trenutkih
Na območju Brestovice pri Komnu je gozd po velikem požaru leta 2003 več let obnavljal Zavod za gozdove Slovenije. Ob strokovnem vodenju so zasadili črniko, alepski in črni bor ter druge toploljubne listavce, uspešna pa je bila tudi naravna obnova.
V dobrih dvajsetih letih je na nekoč pogorelem območju znova zrasel mlad gozd, ki je že opravljal pomembne ekološke, gospodarske in družbene funkcije. Zadnji požar pa je ta prizadevanja v veliki meri izničil.
“Obnova gozda poteka počasi, uniči pa se lahko v trenutku,” opozarjajo pristojne institucije.
Obiskovalce gozdov, lastnike zemljišč in vse, ki se zadržujejo v naravi, zato pozivajo, naj ne kurijo, ne uporabljajo odprtega ognja, ne odmetavajo cigaretnih ogorkov in ne zažigajo travnatih ali zaraščenih površin.
“Težav ni mogoče reševati z ognjem”
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev poudarja, da morebitnih težav z zaraščanjem zemljišč ni dopustno reševati z požiganjem.
“Tudi če se kdo ne strinja z zaraščanjem pašnikov, opuščanjem rabe ali stanjem zemljišč, je treba takšne izzive reševati zakonito, strokovno in v sodelovanju s pristojnimi službami, nikakor pa ne z ognjem,” je poudaril.
Ob tem je opozoril, da se pred požarom ne more popolnoma zaščititi niti skrbno načrtovan in vzdrževan gozd.
“Noben gozd, pa naj bo še tako skrbno obnovljen, negovan in strokovno voden, se ne more popolnoma ubraniti pred požarom. Zato je poleg našega strokovnega dela izjemno pomembna tudi odgovornost vsakega posameznika, da preprečimo požare, ki škodujejo ljudem, živalim, tlom in premoženju,” je dejal.
Ključna sta hiter odziv in dolgoročna obnova
Na Zavodu za gozdove Slovenije poudarjajo, da je ob gozdnih požarih odločilnega pomena hitro in usklajeno ukrepanje vseh pristojnih služb. ZGS pri tem zagotavlja strokovno podporo z dobrim poznavanjem gozdov, dostopnih poti, gozdnih cest in protipožarnih presek.
Pomemben del dela pa sledi tudi po pogasitvi požara.
“Cilj gozdarskega načrtovanja ni ustvariti gozda, ki ga požar, ujma ali drugi naravni dejavniki nikoli ne morejo poškodovati, temveč gozd, ki je bolj odporen, se po poškodbah hitreje obnavlja ter dolgoročno ohranja svoje ekološke, gospodarske in socialne funkcije. To je tudi temelj slovenskega sonaravnega, večnamenskega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. A preventiva se začne pri vsakem od nas,” je sklenil Danev.
