Ponavljajoči se trki velikanskih asteroidov so morda odločilno vplivali na razvoj zgodnje Zemlje in za več sto milijonov let odložili nastanek stabilnih celin, ugotavlja nova raziskava znanstvenikov z Univerze Curtin in Tehnološke univerze Queensland (QUT). Po njihovih ugotovitvah so trki v obdobju hadeana, pred več kot štirimi milijardami let, v notranjost planeta sproščali tolikšne količine energije, da je bila Zemljina skorja dolgo časa vroča, nestabilna in delno staljena.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Science.
Asteroidi niso pustili le kraterjev
Dolga leta je prevladovalo prepričanje, da so veliki udari asteroidov predvsem kratkotrajni dogodki, katerih posledice so omejene na površje planeta. Nova študija kaže precej drugačno sliko.
“Obstaja skušnjava, da bi velike trke obravnavali kot kratkotrajne dogodke, ki zaznamujejo površino planeta in nato minejo. Toda zgodnji Sončev sistem je bil poln trkov, Luna pa to zgodovino še danes jasno ohranja. Ti trki so prinašali ogromne količine energije in ta energija je morala nekam iti,” je pojasnil vodilni avtor raziskave profesor Tim Johnson z Univerze Curtin.
Po njegovih besedah je dodatna toplota zaradi trkov ohranjala velik del zgodnje Zemljine skorje šibek in delno staljen, zaradi česar kamnine niso mogle dolgo obstati. Hkrati pa je spodbujala nastajanje skorje, bogatejše s silicijevim dioksidom, iz katere so se pozneje razvile prve celine.
Vroča in nemirna zgodnja Zemlja
Raziskovalci so z modeliranjem ugotovili, da se učinki trkov niso končali v trenutku udarca. Velik del sproščene energije se je prenesel globoko v Zemljin plašč, kjer je povzročil dodatno segrevanje in taljenje kamnin.
“Na zgodnji Zemlji bi se velik del te energije prenesel v plašč kot toplota. Zaradi tega bi se kamnine pod območjem trka dvignile in stalile ter ustvarile ogromne količine magme,” je pojasnil profesor Craig O’Neill s Tehnološke univerze Queensland.
Njegova ekipa ocenjuje, da je bila Zemljina skorja v večjem delu hadeanskega obdobja tanka, vroča in zelo dinamična, namesto da bi bila sestavljena iz trdnih plošč, podobnih današnjim tektonskim strukturam.
Pojasnilo za eno največjih geoloških skrivnosti
Nova teorija ponuja tudi možno razlago, zakaj se iz prvih približno 500 milijonov let Zemljine zgodovine skoraj niso ohranile kamnine.
Če so bili trki asteroidov res tako pogosti in energijsko intenzivni, so lahko neprestano talili in reciklirali skorjo, zaradi česar so najstarejši geološki zapisi preprosto izginili.
Raziskovalci opozarjajo, da so razmere na zgodnji Zemlji verjetno precej bolj spominjale na vroč, geološko nestabilen svet kot na razmeroma miren planet, kakršnega poznamo danes.
Celine so se začele oblikovati šele po umiritvi bombardiranja
Študija nakazuje zanimivo časovno povezavo med zmanjšanjem števila velikih trkov in pojavom trajnejše celinske skorje.
“Iz opazovanj Lunine površine je razvidno, da je pred približno 3,9 milijarde let globalni vpliv udarnega segrevanja postal precej manj pomemben. Prav približno v istem obdobju je Zemlja začela ohranjati svojo celinsko skorjo. Zdi se malo verjetno, da gre zgolj za naključje,” je dejal profesor Johnson.
Po mnenju raziskovalcev so bili prav ogromni asteroidi eden ključnih dejavnikov, ki so več deset ali celo sto milijonov let ohranjali Zemljino površje v skoraj neprestanem stanju geološkega preoblikovanja. Šele ko se je bombardiranje umirilo, so nastali pogoji za razvoj stabilnih celin, kakršne poznamo danes.
