Vesoljski teleskop Euclid Evropske vesoljske agencije je posnel izjemen pogled proti središču Rimske ceste in s tem pripravil teren za eno najambicioznejših raziskav naše galaksije doslej. Območje, ki ga je zajel Euclid, bo v prihodnjih letih podrobno preučeval tudi Nasin vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, znanstveniki pa pričakujejo, da bo kombinacija obeh misij razkrila številne doslej nevidne planete, osamljene črne luknje in druge skrivnostne objekte.
Po navedbah Nase je Euclid za to opazovanje začasno prekinil svojo šestletno raziskavo vesolja, namenjeno predvsem kozmološkim vprašanjem. V enem dnevu je posnel približno pet kvadratnih stopinj neba, kar ustreza območju, velikemu približno kot 25 polnih lun.
“To zahteva veliko načrtovanja in truda, zato mora imeti pomemben znanstveni učinek,” je pojasnil Jason Rhodes iz Nasinega Laboratorija za reaktivni pogon. Dodal je, da bo združitev Euclidovih podatkov z Romanovo prihodnjo raziskavo astronomom omogočila natančnejše kartiranje Mlečne ceste in učinkovitejše iskanje težko zaznavnih objektov.
Roman bo med svojo petletno primarno misijo večkrat opazoval nekoliko manjše območje, veliko približno 1,7 kvadratnega stopinje oziroma približno osem in pol navideznih luninih ploskev na nebu. Večkratna opazovanja bodo omogočila spremljanje sprememb pri stotinah milijonov zvezd.
Lov na planete in nevidne črne luknje
Eden glavnih ciljev Romanove misije bo opazovanje pojavov gravitacijskega mikrolečenja. Do tega pride, ko masiven objekt, kot je zvezda, planet ali črna luknja, zaradi svoje gravitacije ukrivi in začasno poveča svetlobo bolj oddaljene zvezde v ozadju.
“Najpogosteje je leča druga zvezda, Roman pa bo lahko zaznal tudi planete, ki krožijo okoli nje, ter številne nenavadne objekte, ki jih je skoraj nemogoče odkriti z drugimi metodami,” je pojasnil Matthew Penny z Državne univerze Louisiana.
Mikrolečenje je posebej uporabno za iskanje planetov na velikih razdaljah od njihovih zvezd in celo za odkrivanje tako imenovanih odmetniških planetov, ki so bili izvrženi iz svojih prvotnih sistemov in zdaj samostojno potujejo skozi Galaksijo.
V Mlečni cesti bi lahko tavalo okoli 100 milijonov črnih lukenj
Astronomi ocenjujejo, da se v naši galaksiji skriva približno 100 milijonov črnih lukenj z maso zvezd. Večine doslej niso mogli neposredno opazovati, saj ne oddajajo svetlobe in pogosto nimajo spremljevalnih zvezd, ki bi razkrivale njihovo prisotnost.
Roman bo takšne samotarske objekte iskal prav s pomočjo gravitacijskega mikrolečenja. Ker imajo črne luknje veliko maso, lahko povzročijo svetlobne pojave, ki trajajo bistveno dlje kot pri planetih – včasih celo več let.
“Dodatni dve leti opazovanj, ki jih zagotavlja Euclid, astronomom omogočata več časa za spremljanje teh dogodkov in natančnejše določanje mase objektov,” je pojasnil Himanshu Verma z Državne univerze Louisiana.
Skupaj bosta razkrila podrobnejši zemljevid naše galaksije
Roman bo poleg raziskave galaktičnega jedra izvedel tudi obsežno kartiranje ravnine Rimske ceste. Opazoval bo območje, ki bo približno 400-krat večje od raziskave osrednje izbokline galaksije, in zajel na desetine milijard zvezd.
Primerjava zgodnejših Euclidovih posnetkov s prihodnjimi Romanovimi opazovanji bo astronomom omogočila spremljanje počasnega gibanja zvezd po nebu. Na podlagi teh premikov bodo lažje določili njihov položaj v galaksiji ter izboljšali modele zgradbe in razvoja Mlečne ceste.
“Eden najbolj vznemirljivih vidikov Euclidovih opazovanj je možnost preverjanja in izboljšanja naših modelov Mlečne ceste,” je poudaril Matthew Penny.
Jason Rhodes pa je dodal, da sodelovanje obeh teleskopov dokazuje, kako lahko usklajena opazovanja presežejo prvotne cilje posameznih misij. “Pokazali smo, da lahko teleskopa skupaj dosežeta veliko več, kot bi lahko vsak zase, in s tem postavila zgled za prihodnje skupne raziskave vesolja.”
