Raziskava na skoraj 260.000 ljudeh kaže, da so trije vitamini skupine B povezani z manjšim tveganjem za možgansko kap, enega vodilnih vzrokov smrti na svetu.
Študija, objavljena v American Journal of Preventive Cardiology, izpostavlja tiamin (B1), riboflavin (B2) in niacin (B3) kot hranila, povezana z nižjim tveganjem. Učinek so zaznali tudi pri vitaminih B6 in B9, vendar manj dosledno.
Možganska kap ostaja tretji najpogostejši vzrok smrti globalno, zato raziskovalci poudarjajo pomen preventive, zlasti prehrane in življenjskega sloga.
Dve veliki bazi podatkov
Raziskava temelji na dveh obsežnih ameriških projektih.
Pobuda za zdravje žensk (WHI) vključuje več kot 160.000 žensk po menopavzi, pri čemer so podrobne prehranske podatke analizirali pri približno 120.000 udeleženkah.
Drugi vir je program All of Us (AoU), ki ga vodijo ameriški Nacionalni inštituti za zdravje. V analizo so vključili skoraj 100.000 ljudi z vsaj enim krvnim testom za vitamine skupine B.
Raziskovalci so tako primerjali dejanski vnos vitaminov in njihove ravni v krvi z dolgoročnim tveganjem za možgansko kap.
Povezava ostane tudi po upoštevanju navad
Rezultati kažejo, da so imeli posamezniki z najvišjim vnosom vitaminov B1, B2 in B3 statistično nižje tveganje za možgansko kap.
Udeleženci z višjim vnosom so sicer pogosteje živeli bolj zdravo in pogosteje uporabljali prehranska dopolnila, vendar je povezava ostala tudi po upoštevanju teh dejavnikov.
Gre za opazovalno študijo, kar pomeni, da kaže povezavo, ne pa neposrednega vzroka. Raziskovalci zato poudarjajo potrebo po dodatnih študijah.
Prehrana kot ključni dejavnik
Vitamini skupine B sodelujejo pri presnovi in zaščiti celic, njihovo pomanjkanje pa je povezano z večjim oksidativnim stresom in vnetji, ki lahko povečajo tveganje za možgansko kap.
Tiamin (B1) najdemo v polnozrnatih žitih, stročnicah in mesu, riboflavin (B2) v jajcih in mlečnih izdelkih, niacin (B3) pa v perutnini, ribah, oreščkih in semenih.
Raziskava poudarja, da ni ključ v enem hranilu, temveč v celotni prehrani – uravnotežen vnos teh živil lahko dolgoročno prispeva k zmanjšanju tveganja.
