António Costa oklestil predlog proračuna EU za 180 milijard evrov, predlaga tudi digitalni davek

António Costa, predsednik Evropskega sveta [Foto: Frédéric Sierakowski/European Council/Wikimedia Commons, © European Union 1998–2026 – uporaba z navedbo avtorstva]

Predsednik Evropskega sveta António Costa je pred izrednim vrhom voditeljev predstavil nov kompromisni predlog dolgoročnega proračuna Evropske unije za obdobje 2028–2034. V stalnih cenah bi bil vreden 1,582 bilijona evrov, kar je približno 180,5 milijarde evrov oziroma deset odstotkov manj od prvotnega predloga Evropske komisije. Manjkajoči denar želi Costa deloma nadomestiti s triodstotno dajatvijo na digitalne storitve velikih tehnoloških podjetij.

V tekočih cenah je Costov predlog vreden približno 1,781 bilijona evrov, kar je 204 milijarde evrov manj od prvotno predlaganih 1,985 bilijona evrov. Voditelji 27 članic bodo o njem razpravljali na izrednem vrhu v Bruslju 26. in 27. novembra.

Predsednik Evropskega sveta je dejal, da predlog predstavlja dobro podlago za dogovor, saj naj bi ohranil evropske prednostne naloge, omejil rast prispevkov držav članic ter uvedel nove lastne vire prihodkov. Prispevki članic bi se v povprečju povečali z 0,80 na 0,82 odstotka njihovega bruto nacionalnega dohodka.

Trije odstotki od digitalnih prihodkov

Največ pozornosti je pritegnil predlog nove dajatve na digitalne storitve. Velika podjetja bi v evropski proračun prispevala tri odstotke neto prihodkov od spletnega oglaševanja, digitalnih tržnic in posredniških platform ter trženja podatkov uporabnikov.

Dajatev bi veljala za podjetja z najmanj 750 milijoni evrov letnega prometa na svetovni ravni in več kot 50 milijoni evrov prihodkov iz digitalnih dejavnosti v Evropski uniji. Med podjetji, ki bi jih ukrep lahko najbolj prizadel, so ameriški tehnološki velikani Google, Microsoft, Meta, Apple in Amazon.

Po predhodnih ocenah Evropske komisije bi lahko triodstotna digitalna dajatev evropskemu proračunu prinesla okoli pet milijard evrov na leto oziroma približno 35 milijard evrov v celotnem sedemletnem obdobju. Za uvedbo bodo morale soglašati vse članice EU, pogajanja o direktivi pa naj bi se znova začela s ciljem doseči dogovor leta 2027.

Podoben evropski predlog je leta 2019 obstal zaradi nasprotovanja več držav in strahu pred ameriškimi povračilnimi ukrepi. Francija, Italija, Španija in Avstrija imajo svoje nacionalne digitalne davke že zdaj.

Manj tudi za kohezijo in kmetijstvo

Costa je prvič posegel tudi v sredstva za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. V primerjavi s prvotnim predlogom Komisije bi bilo za kmetijstvo, ribištvo in kohezijo skupaj namenjenih okoli 54 milijard evrov manj oziroma približno pet odstotkov manj denarja.

Kljub zmanjšanju naj bi skupni sklad za kmetijsko in kohezijsko politiko ostal največji del evropskega proračuna. To področje je posebej pomembno tudi za Slovenijo, ki želi v pogajanjih zaščititi sredstva za razvoj regij in kmetijstvo. O slovenskem stališču smo že poročali v prispevku Vrh EU brez preboja o proračunu, premier Janez Janša: Slovenija bo branila kohezijska in kmetijska sredstva.

Večji rezi so predvideni pri konkurenčnosti, obrambi in zunanjem delovanju EU. Sredstva za konkurenčnost, blaginjo in varnost bi bila glede na predlog Komisije nižja za okoli 16 odstotkov, denar za zunanje delovanje pa za približno 21 odstotkov. Kljub temu bi bila večina teh postavk še vedno višja kot v sedanjem proračunskem obdobju.

Predlogu nasprotujejo z obeh strani

Predlog že sproža nasprotovanje tako med neto plačnicami kot med državami, ki želijo zaščititi evropske razvojne sklade. Nemški kancler Friedrich Merz je znižanje označil za prvi korak, a ocenil, da je predlagani proračun še vedno previsok. Francija opozarja, da sredstva za kmete niso dovolj zaščitena.

Kritičen je tudi glavni proračunski pogajalec Evropskega parlamenta Siegfried Mureșan. Ocenil je, da zmanjševanje naložbenega proračuna ni primerna strategija za večjo evropsko konkurenčnost.

Za sprejetje sedemletnega proračuna in novih virov financiranja je potrebno soglasje vseh 27 članic. Costa želi politični dogovor doseči do konca leta, toda razlike med državami glede obsega proračuna, financiranja Ukrajine ter delitve denarja za kmetijstvo, kohezijo, obrambo in konkurenčnost ostajajo velike.