Zajtrk brez beljakovin, skromno kosilo in velik kos mesa za večerjo so precej običajen prehranski vzorec. Toda telo beljakovin ne uporablja le ob koncu dneva. Zlasti v srednjih in poznejših letih je smiselno kakovostne vire razporediti med več obrokov ter jih povezati z rednim gibanjem in vajami za moč.
Beljakovine potrebujemo za vzdrževanje mišic, obnovo tkiv, delovanje imunskega sistema ter nastajanje encimov in nekaterih hormonov. Štirideseti rojstni dan sicer ni nenadna biološka prelomnica, toda mišično maso z leti postopoma izgubljamo, še posebej če se malo gibamo, hujšamo z zelo omejevalnimi dietami ali ne izvajamo vaj za moč.
Zato ni pomembno le, koliko tehtamo, temveč tudi, koliko mišične mase in telesne dejavnosti ohranjamo.
Koliko beljakovin sploh potrebujemo?
Evropska agencija za varnost hrane je za zdrave odrasle določila referenčni vnos 0,83 grama beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Za 70 kilogramov težkega človeka to pomeni približno 58 gramov beljakovin dnevno.
Gre za splošno referenčno vrednost, ne za cilj, ki bi ustrezal prav vsakomur. Potrebe so lahko večje pri telesno dejavnih ljudeh, med okrevanjem po bolezni ali operaciji, pri hujšanju in v starosti.
Evropsko združenje za klinično prehrano in presnovo za zdrave starejše odrasle priporoča najmanj približno od 1 do 1,2 grama beljakovin na kilogram telesne mase dnevno. Pri bolezni, podhranjenosti ali poškodbi so potrebe lahko še večje, vendar jih mora določiti strokovnjak.
Višjih priporočil za starejše ne moremo samodejno prenesti na vsakega človeka po 40. letu. So pa dober opomnik, da se na kakovost prehrane in ohranjanje mišic splača misliti, še preden se pojavita izrazita izguba moči in težje opravljanje vsakdanjih nalog.
Vse beljakovine pri večerji niso idealna rešitev
Skupna dnevna količina beljakovin ostaja najpomembnejša. Raziskovalci pa preverjajo tudi, ali je za mišice bolje, če jih ne zaužijemo skoraj vseh pri enem samem obroku.
Dosedanji dokazi o popolnoma enakomerni razporeditvi niso enotni. Kljub temu je vključevanje vira beljakovin v zajtrk, kosilo in večerjo praktičen način, da lažje dosežemo dnevne potrebe in mišicam večkrat zagotovimo aminokisline, potrebne za obnovo. Pregled raziskav o razporeditvi beljakovin opozarja, da še ni dovolj dokazov za eno samo idealno pravilo, ki bi veljalo za vse.
Največja vrzel je pogosto pri zajtrku. Kava, kos kruha z marmelado ali sladko pecivo vsebujejo le malo beljakovin. Obrok lahko izboljšamo z jajci, skuto, grškim jogurtom, navadnim jogurtom z več beljakovinami, tofujem ali stročničnim namazom.
Pri kosilu in večerji so primerni viri ribe, pusto meso, jajca, mlečni izdelki, stročnice, soja in tofu. Tudi oreški vsebujejo beljakovine, vendar zaradi razmeroma velike energijske vrednosti navadno niso glavni beljakovinski del obroka.
Brez obremenitve mišic ni enakega učinka
Dodajanje beljakovin samo po sebi ne more nadomestiti gibanja. Najmočnejši signal za ohranjanje mišic predstavljajo vaje, pri katerih mišice delujejo proti uporu: počepi, dvigovanje uteži, vaje z elastiko, sklece ob steni ali nadzorovano vstajanje s stola.
Beljakovinski praški za večino zdravih ljudi niso nujni. Koristni so lahko, kadar s hrano težko dosežemo potrebe, vendar naj ne izrinejo živil, ki poleg beljakovin vsebujejo še vitamine, minerale in druge koristne snovi.
Ljudje s kronično ledvično boleznijo, nekaterimi boleznimi jeter ali drugimi zdravstvenimi omejitvami naj vnosa ne povečujejo na svojo roko. Cilj ni pojesti čim več beljakovin, temveč dovolj – in ob tem mišicam dati razlog, da jih uporabijo.










