Zdrobljene lupine pomagajo mladim školjkam rasti tudi v bolj kisli vodi

ByE. K.

17. novembra, 2026 , ,
Školjke na obali [Foto: Unsplash, Olmes Sosa]

Praksa dodajanja zdrobljenih školjčnih lupin v obalni pesek je znana že dolgo. Nova raziskava je zdaj pokazala, zakaj deluje: lupine zmanjšajo kislost vode med zrni peska ter mladim školjkam olajšajo gradnjo lastnega oklepa.

Ko oceani iz ozračja vsrkavajo ogljikov dioksid, postaja morska voda bolj kisla. Za živali, ki svoje lupine in oklepe gradijo iz kalcijevega karbonata, to pomeni dodatno težavo. Za gradnjo porabijo več energije, že nastale lupine pa se lahko v bolj kislih razmerah začnejo raztapljati.

Posebej občutljive so mlade školjke, ki svoje lupine šele oblikujejo. Raziskovalci Univerze Kalifornije v Davisu so zato preverili, ali jim lahko pomaga preprosta metoda: dodajanje zdrobljenih lupin v pesek.

V raziskavi, objavljeni v reviji Biogeosciences, so 90 dni spremljali mlade pacifiške školjke vrste Leukoma staminea.

Štiri različna okolja

Znanstveniki so školjke razdelili v štiri skupine. Nekatere so rasle v običajni morski vodi, druge v bolj kisli vodi. Pri obeh razmerah so delu peska primešali zdrobljene lupine, delu pa ne.

Redno so merili temperaturo, slanost, količino kisika in kislost vode, ki zapolnjuje majhne prostore med zrni peska. Spremljali so tudi rast lupin, ob koncu poskusa pa so analizirali delovanje genov v tkivih živali.

Školjke, ki so živele v pesku z zdrobljenimi lupinami, so v povprečju razvile večje lupine. Dodatek je zmanjšal kislost vode v njihovi neposredni okolici in ustvaril ugodnejše razmere za rast.

Še posebej zanimivi so bili genetski rezultati. Pri školjkah v bolj kisli vodi so se pokazale spremembe v delovanju genov, povezane z obremenitvijo zaradi zakisanja. Ko so bile v pesku tudi zdrobljene lupine, je bil ta odziv precej manj izrazit.

Njihovi vzorci delovanja genov so bili podobni tistim pri školjkah, ki so živele v običajni morski vodi.

Staro znanje dobiva znanstveno razlago

Nekatere domorodne obalne skupnosti že dolgo dodajajo ostanke školjčnih lupin na plaže in območja nabiranja školjk. Nova raziskava pomaga pojasniti, zakaj lahko takšna praksa koristi obalnemu življenju.

Zdrobljene lupine se počasi raztapljajo in lokalno vplivajo na kemijo vode. S tem ustvarijo majhen zaščitni prostor, v katerem mlade školjke lažje izdelujejo svoje lupine.

Metoda ne more odpraviti zakisanja celotnih oceanov, lahko pa pomaga na posameznih plažah, gojiščih in območjih obnove školjčišč.

Včasih rešitev za novo okoljsko težavo ni povsem nova. Lahko se že stoletja skriva v kupu lupin na robu plaže.