Kaj razvojni zakon prinaša normirancem? Višje pragove, lažje pogoje in nižje prispevke

ByA. K.

21. novembra, 2026 , ,
Pri delu [Foto: Portal24.si UI ilustracija]

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije normiranim samostojnim podjetnikom prinaša višje meje za vstop in obstanek v sistemu, blažji pogoj obveznega zavarovanja ter več prostora za rast. Za samozaposlene z najnižjimi prihodki uvaja tudi možnost občutno nižje zavarovalne osnove.

O uveljavitvi zakona, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja, bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Med pomembnejšimi deli zakona so spremembe sistema normiranih odhodkov, ki posegajo v omejitve, uvedene s prejšnjo davčno ureditvijo.

Namesto devetih bo zadostovalo pet mesecev

Po veljavnih pravilih mora biti samostojni podjetnik za ugodnejšo obravnavo v sistemu normiranih odhodkov na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas zavarovan najmanj devet mesecev neprekinjeno.

Razvojni zakon ta pogoj skrajšuje na pet zaporednih mesecev.

Sprememba bo olajšala položaj podjetnikom, ki dejavnost odprejo med letom, jo morajo začasno prekiniti ali zaradi bolezni, starševskega varstva in drugih okoliščin ne dosežejo sedanjega devetmesečnega pogoja. Sistem bo tako dostopnejši tudi tistim, ki se na podjetniško pot podajo v drugi polovici leta.

Višji pragovi omogočajo več prostora za rast

Za podjetnike, ki bodo izpolnili petmesečni pogoj obveznega zavarovanja, zakon prag za vstop v sistem normiranih odhodkov postavlja pri 150.000 evrih letnih prihodkov. Za podjetnike, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, bo meja znašala 70.000 evrov.

Pri preverjanju pogojev za obstanek v sistemu se bo upoštevalo povprečje prihodkov dveh zaporednih let. Meja bo znašala:

  • 150.000 evrov za redne samostojne podjetnike,
  • 70.000 evrov za podjetnike, ki ne izpolnjujejo petmesečnega pogoja,
  • 110.000 evrov pri kombinaciji obeh položajev v dveh zaporednih letih.

Višji pragovi zmanjšujejo nevarnost, da bi moral podjetnik zaradi uspešnejšega leta zapustiti sistem normiranih odhodkov in začeti voditi poslovne knjige po dejanskih prihodkih in stroških.

Finančna uprava je pojasnila, da bi morali nekateri zavezanci brez uveljavitve zakona iz sistema normirancev izstopiti že za leto 2026. Če bo zakon uveljavljen, takšno ukrepanje ne bo potrebno, saj bodo izpolnjevali nove pogoje.

Normirani odhodki do 150.000 evrov prihodkov

Rednim samostojnim podjetnikom bo zakon priznal:

  • 80 odstotkov normiranih odhodkov do 100.000 evrov prihodkov,
  • 70 odstotkov za del prihodkov med 100.000 in 120.000 evri,
  • 40 odstotkov za del prihodkov med 120.000 in 150.000 evri.

Nad 150.000 evri normirani odhodki ne bodo priznani.

Po veljavni ureditvi se rednim normirancem 80 odstotkov normiranih odhodkov priznava le do 60.000 evrov prihodkov, nad to mejo pa ne več. Nova lestvica zato podjetnikom omogoča postopno rast brez nenadnega davčnega preskoka.

Za podjetnike, ki ne izpolnjujejo petmesečnega pogoja, bodo normirani odhodki priznani v višini 80 odstotkov do 50.000 evrov prihodkov in 70 odstotkov za del prihodkov med 50.000 in 70.000 evri.

Znova enotna 20-odstotna davčna stopnja

Veljavna ureditev je za leto 2026 uvedla tudi progresivno obdavčitev normirancev. Pri rednih samostojnih podjetnikih se za del davčne osnove nad 72.000 evrov uporablja 35-odstotna davčna stopnja, pri drugih normirancih pa se ta stopnja uporablja za del davčne osnove nad 33.000 evrov.

Razvojni zakon te določbe odpravlja in za normirance znova uvaja enotno 20-odstotno davčno stopnjo. Sprememba bo najpomembnejša za podjetnike z višjo davčno osnovo, saj jim uspešnejše poslovanje ne bo prineslo še dodatnega preskoka s 20- na 35-odstotno obdavčitev.

Nižja zavarovalna osnova za najmanjše podjetnike

Posebna rešitev je namenjena samozaposlenim in kmetom z zelo nizkimi prihodki. Če njihovi letni prihodki ne bodo presegli zneska letne minimalne plače, bo njihova zavarovalna osnova določena največ v višini 45 odstotkov minimalne letne plače.

Sedanja najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene je vezana na 60 odstotkov povprečne plače. Nova možnost zato pomeni občutno razbremenitev predvsem v začetnem obdobju poslovanja, ko so prihodki še nizki, obvezni prispevki pa lahko predstavljajo nesorazmerno velik strošek.

To ugodnost bo mogoče izkoristiti enkrat in največ 24 mesecev.

Razvojni zakon normirancem tako ne prinaša le višjih davčnih pragov, temveč tudi lažji vstop v sistem, varnejši obstanek v njem ter nižje začetne obremenitve za podjetnike z najmanjšimi prihodki.