Armenija bi lahko uradno prošnjo za članstvo v Evropski uniji vložila že leta 2027, kot mogoč časovni okvir pa omenja tudi leto 2028. Armenski premier Nikol Pašinjan je evropsko povezovanje označil za strateško odločitev, ob kateri bodo morali državljani izbrati med približevanjem Bruslju in nadaljnjim članstvom v Evrazijski gospodarski uniji pod vodstvom Rusije.
Pašinjan je napoved predstavil na vrhu o širitvi Evropske unije, ki ga je v Bruslju pripravil Euronews. Na vprašanje, kdaj bi lahko Armenija vložila uradno prošnjo, je odgovoril, da bi bilo prihodnje leto realen cilj, mogoča pa je tudi vložitev leta 2028.
“Začeli smo proces, ki nas bo pripeljal do končne odločitve o vložitvi prošnje za uradno članstvo v Evropski uniji,” je dejal Pašinjan.
Armenija uradne prošnje še ni vložila in zato še nima statusa kandidatke za članstvo. Državni zbor je sicer marca 2025 sprejel zakon o začetku procesa približevanja Evropski uniji, vlada pa je letos napovedala začetek priprav na formalno vlogo.
Odločitev bodo sprejeli državljani
Pašinjan je poudaril, da želi njegova vlada državljanom ponuditi možnost izbire prihodnje usmeritve države. Armenija je trenutno članica Evrazijske gospodarske unije, v kateri imajo osrednjo vlogo Rusija, Belorusija in Kazahstan.
Članstvo v tej povezavi in Evropski uniji hkrati ni mogoče. Armenija bi morala pred morebitnim vstopom v EU izstopiti iz Evrazijske gospodarske unije ter svojo zakonodajo, gospodarstvo in trgovinska pravila prilagoditi evropskim standardom.
Pašinjan je že avgusta v armenskem parlamentu napovedal, da bodo državljani o prihodnji usmeritvi države odločali na referendumu. Po njegovih besedah bi bilo glasovanje smiselno šele po vložitvi uradne prošnje, odgovoru Bruslja in pripravi časovnega načrta približevanja.
Armenski premier je zavrnil tudi opozorila nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, da bi lahko Armenija zaradi približevanja Zahodu postala “nova Ukrajina”. Poudaril je, da želi država okrepiti svojo neodvisnost in razširiti politične ter gospodarske povezave.
Cilj je tudi odprava vizumov
Armenija z Evropsko komisijo že vodi dialog o vizumski liberalizaciji. Vlada v Erevanu želi pogoje za odpravo vizumov izpolniti do leta 2029, kar Pašinjan vidi kot pomemben korak pri nadaljnjem približevanju povezavi.
Napoved prihaja le nekaj dni po obisku slovenskega zunanjega ministra Toneta Kajzerja v Erevanu. Slovenija je med obiskom podprla evropsko približevanje Armenije, državi pa sta podpisali memorandum o okrepljenem političnem dialogu.
Morebitna vložitev prošnje bi pomenila šele začetek dolgotrajnega postopka. O podelitvi statusa kandidatke in nadaljnjih korakih morajo soglašati države članice EU, Armenija pa bi morala pred morebitnim vstopom izpolniti politična, pravna in gospodarska merila povezave.
