Bruselj zaostruje migracijsko politiko: Frontex bi migrante vračal še pred prihodom v Evropo

https://www.flickr.com/people/94966166@N02Nezakonite migracije/fotografija je simbolna [Foto: Wikimedia Commons/poveljnik Ameriške pomorske sile Evropa-Afrika/6. flota ZDA/fotografija je simbolna]

Evropska komisija pripravlja občutno širitev pooblastil agencije Frontex. Evropski mejni policisti naj bi po novem sodelovali tudi pri vračanju migrantov med državami zunaj Evropske unije ter pri deportacijah iz centrov za vračanje v tretjih državah.

Komisija naj bi predlog reforme predstavila danes. Po informacijah več evropskih uradnikov, ki jih je pridobil Euronews, želi Bruselj del migracijskih postopkov prenesti dlje od zunanjih meja Evropske unije in preprečiti, da bi ljudje brez možnosti za pridobitev azila sploh krenili proti Evropi.

Frontex trenutno državam članicam pomaga pri nadzoru zunanjih meja ter pri vračanju tujcev, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, v njihove države izvora. Nova pravila bi agenciji omogočila tudi pomoč oblastem v tretjih državah.

Frontex bi lahko denimo severnoafriškim državam pomagal pri vračanju državljanov držav osrednje Afrike, še preden bi ti poskušali prečkati Sredozemsko morje.

“Več ljudi ko vrnete pred prihodom v Evropo, manj jih morate vračati pozneje,” je spremembo pojasnil eden od evropskih uradnikov.

Frontex tudi v centrih za vračanje

Razširjeni mandat bi Frontexu omogočil sodelovanje pri deportacijah iz tako imenovanih centrov za vračanje. Te bi lahko članice EU ustanovile v državah zunaj Unije, vanje pa bi premestile tujce, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene oziroma nimajo več pravice do bivanja v Evropi.

Pet evropskih držav se že pogaja o ustanovitvi prvega takšnega centra, ki naj bi začel delovati leta 2027. Frontex bi sodeloval pri končnem vračanju migrantov iz centra v njihove izvorne države.

Za vsako delovanje agencije na ozemlju tretje države bi bil potreben poseben sporazum. Podobne dogovore ima EU že sklenjene z Albanijo, Srbijo in Severno Makedonijo, trenutno pa potekajo pogajanja tudi s Senegalom.

Enota za hiter odziv in nadzor družbenih omrežij

Reforma predvideva še ustanovitev posebne enote za hiter odziv ob nenadnih množičnih prihodih nezakonitih migrantov. Nova enota za spletni nadzor pa bi spremljala družbena omrežja in zaznavala priprave na večje organizirane premike proti evropskim mejam.

Bruselj želi s tem preprečiti ponovitev dogodkov, kakršen je bil julijski množični prehod meje pri španski enklavi Ceuta v severni Afriki.

Frontex naj bi v prihodnjem sedemletnem evropskem proračunu prejel 12 milijard evrov, kar je dvakrat več kot doslej. Več denarja in širša pooblastila bi agenciji omogočila precej dejavnejšo vlogo pri vračanju ljudi, ki nimajo pravice do vstopa ali bivanja v Evropski uniji.

Nevladne organizacije ob napovedani širitvi zahtevajo strožji nadzor nad delovanjem agencije in jasna pravila za varovanje temeljnih pravic. Končna vsebina reforme bo znana po današnji predstavitvi Evropske komisije.