Državni zbor je sprejel zakona, ki urejata dolgoročno financiranje zdravstvenih investicij in gospodarnejše upravljanje denarja za projekte v javnih zdravstvenih zavodih. Za gradnjo in prenovo zdravstvenih objektov, sodobno medicinsko opremo, digitalizacijo ter izobraževalno infrastrukturo bo do leta 2036 namenjenih 1,873 milijarde evrov.
Po navedbah Ministrstva za zdravje naj bi sprejeta zakona zagotovila stabilnejše financiranje investicij, boljše pogoje za zdravljenje pacientov in delo zdravstvenih delavcev ter varnejšo in dostopnejšo zdravstveno oskrbo po vsej Sloveniji.
Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo določa financiranje za obdobje med letoma 2026 in 2036. Denar bo namenjen univerzitetnima kliničnima centroma, bolnišnicam, porodnišnicam, zdravstvenim domovom, nacionalnim javnozdravstvenim ustanovam ter izobraževalnim in raziskovalnim zavodom.
Največ denarja za bolnišnice
Največji delež, 870,7 milijona evrov, je predviden za splošne, regijske, specialne, psihiatrične in negovalne bolnišnice ter porodnišnice. Univerzitetnima kliničnima centroma Ljubljana in Maribor bo namenjenih 694 milijonov evrov.
Za primarno zdravstveno dejavnost zakon predvideva 140 milijonov evrov, za nacionalne javnozdravstvene ustanove 25 milijonov, za izobraževalne in raziskovalne zavode s področja zdravstva pa 143,3 milijona evrov.
Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je ob predstavitvi razdelitve sredstev dejal: “Za univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor predvidevamo 694 milijonov evrov. Za splošne, regijske, specialne, psihiatrične in negovalne bolnišnice ter porodnišnice 870,7 milijona evrov. Za primarno zdravstveno dejavnost 140 milijonov evrov. Za nacionalne javnozdravstvene ustanove 25 milijonov evrov. In za izobraževalne ter raziskovalne zavode s področja zdravstva 143,3 milijona evrov.”
Sredstva bodo uporabljena za gradnjo in prenovo objektov, nakup sodobne medicinske opreme ter digitalizacijo zdravstvenega sistema.
Novi prostori brez dodatnega kadra ne bodo dovolj
Pomemben del načrtovanih vlaganj je namenjen tudi izboljšanju pogojev za izobraževanje prihodnjih zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in drugih zdravstvenih delavcev. Zakon naložbe v izobraževalno infrastrukturo povezuje s povečanjem števila vpisnih mest na zdravstvenih študijskih programih.
“Če bomo gradili nove prostore, ne bomo pa izobrazili dovolj zdravstvenih delavcev, naših težav ne bomo rešili. Zato zakon investicije v izobraževalno infrastrukturo povezuje s povečanjem vpisnih mest v programih medicine, dentalne medicine, farmacije in drugih zdravstvenih smeri,” je pojasnil minister Ostrc.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo povezovanje investicij z izobraževanjem dolgoročno prispevalo h krepitvi zdravstvenega kadra. Novi in prenovljeni prostori naj bi tako služili tudi povečevanju zmogljivosti izobraževalnih ustanov.
Jasnejša odgovornost pri večletnih projektih
Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Ta prinaša jasnejša pravila za prenos neporabljenih proračunskih sredstev ter naj bi omogočila učinkovitejše načrtovanje in izvajanje večletnih projektov.
Ministrstvo želi z novo ureditvijo zmanjšati zamude ter natančneje določiti odgovornost za posamezne investicije.
“Naš cilj je, da se vzroki zamud odpravijo in da so sredstva za projekte, ki se izvajajo, pravočasno načrtovana. Za večletne investicije mora obstajati večletna odgovornost – ne samo večletni prenos denarja. Želim, da lahko za vsako večjo zdravstveno investicijo jasno povemo tri stvari: kaj bomo zgradili ali posodobili, kdaj bo pripravljeno za uporabo in kdo odgovarja za izvedbo. To je merilo odgovornega upravljanja javnega denarja,” je poudaril Ostrc.
Sprejeta zakona naj bi po oceni ministrstva omogočila sodobnejši in odpornejši javni zdravstveni sistem. Pacientom naj bi zagotovila boljše pogoje za obravnavo, zaposlenim pa ustreznejše prostore in opremo.
“Vlagamo zato, da bodo ljudje dobili varno in kakovostno zdravljenje ter da bo javni zdravstveni sistem zmogel potrebe prihodnjih generacij,” je sklenil minister Ostrc.










