Voyager 1 bo v sredo od Zemlje oddaljen le en svetlobni dan

ByA. K.

16. novembra, 2026 , ,
Vesoljska sonda Voyager z veliko usmerjeno anteno in znanstvenimi instrumenti. [Foto: NASA/JPL-Caltech/Wikimedia Commons]

Najbolj oddaljeni človeški izdelek bo v sredo, 18. novembra, dosegel nov zgodovinski mejnik. Vesoljska sonda Voyager 1 bo od Zemlje oddaljena 25,9 milijarde kilometrov oziroma en svetlobni dan. Radijski signal bo do nje potoval 24 ur, na odgovor pa bodo morali Nasini strokovnjaki čakati skoraj dva dneva.

Po izračunih ameriške vesoljske agencije NASA bo Voyager 1 mejo enega svetlobnega dne dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času. Takrat bo od Zemlje oddaljen približno 25,902 milijarde kilometrov oziroma 16,094 milijarde milj.

Voyager 1 bo prvi predmet, ki ga je izdelal človek in bo dosegel tako veliko oddaljenost od našega planeta. Za pot, ki jo svetloba opravi v enem dnevu, je sonda potrebovala več kot 49 let.

Svetlobni dan je mera za razdaljo, ne za čas potovanja vesoljskega plovila. Pomeni razdaljo, ki jo svetloba v praznem prostoru prepotuje v 24 urah. Ker svetloba potuje s skoraj 300.000 kilometri na sekundo, je en svetlobni dan dolg približno 25,9 milijarde kilometrov.

Radijski signali potujejo z enako hitrostjo kot svetloba. Ko bodo Nasini inženirji Voyagerju poslali ukaz, bo ta do sonde potreboval 24 ur. Če bo sonda odgovorila takoj, bo povratni signal do Zemlje potoval še dodatnih 24 ur.

Od poslanega ukaza do prejema odgovora bo tako minilo približno 48 ur.

To močno otežuje upravljanje skoraj pol stoletja starega plovila. Inženirji ne morejo v realnem času spremljati, ali je sonda njihov ukaz pravilno sprejela. Po vsakem posegu morajo čakati dva dni, preden izvedo, kaj se je zgodilo.

“Če želite Voyagerju reči ‘zdravo’, pošljete sporočilo, greste domov in čakate dva dneva, preden dobite odgovor,” je slikovito pojasnila vodja projekta Voyager pri Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd.

Potuje že od leta 1977

Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, nekaj dni po njegovi sestrski sondi Voyager 2. Njegova prvotna naloga je bila raziskovanje zunanjih planetov Osončja.

Marca 1979 je obiskal Jupiter, novembra 1980 pa Saturn. Posnetki in meritve obeh sond Voyager so močno spremenili razumevanje velikih plinastih planetov, njihovih lun, obročev in magnetnih polj.

Po preletu Saturna je Voyager 1 nadaljeval pot stran od ravnine, v kateri okoli Sonca kroži večina planetov. Avgusta 2012 je prečkal heliopavzo, zunanjo mejo območja, na katerem prevladuje vpliv Sončevega vetra, in postal prvo človeško plovilo v medzvezdnem prostoru.

Voyager 1 kljub temu še ni zapustil Osončja v najširšem pomenu besede. Še vedno je globoko znotraj območja Sončeve gravitacije, do morebitnega prečkanja oddaljenega Oortovega oblaka pa bi potreboval še več tisoč let.

Sonda skozi vesolje potuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro. To je za človeško plovilo izjemna hitrost, v primerjavi s svetlobo pa je skoraj zanemarljiva. Za razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v enem dnevu, je Voyager potreboval 49 let, dva meseca in enajst dni.

Še vedno pošilja znanstvene podatke

Voyager 1 je bil zasnovan za petletno odpravo, vendar deluje že skoraj pol stoletja. Njegovi instrumenti še vedno merijo delce, magnetna polja in razmere v medzvezdnem prostoru ter podatke pošiljajo proti Zemlji.

Za komunikacijo skrbi Nasino omrežje velikih radijskih anten Deep Space Network. Zaradi izjemne oddaljenosti je signal sonde zelo šibek, primerljiv z močjo majhne žarnice, ki jo poskušamo zaznati z razdalje več milijard kilometrov.

Sonda električno energijo pridobiva iz radioizotopskih termoelektričnih generatorjev. Njihova moč se z leti zmanjšuje, zato Nasa postopoma izklaplja posamezne grelnike in instrumente, da bi podaljšala delovanje plovila.

Voyager 1 je oktobra za kratek čas izgubil stik z Zemljo, vendar je strokovnjakom komunikacijo uspelo obnoviti. NASA pričakuje, da bo zaradi staranja opreme in zmanjševanja električne moči podobnih težav vse več.

NASA pripravlja svetlobno praznovanje

NASA je ob zgodovinskem mejniku ljudi po svetu povabila k simboličnemu praznovanju. V torek, 17. novembra, naj bi po sončnem zahodu s telefoni, svetilkami ali osvetljenimi stavbami proti nebu poslali svetlobni znak.

Posebna Nasina spletna aplikacija lahko z utripanjem izpiše oznako VGR, klicni znak misije Voyager, v Morsejevi abecedi. Svetloba navadnih telefonov ali svetilk Voyagerja seveda ne more dejansko doseči oziroma zaznavno osvetliti, dogodek pa je zamišljen kot simbolni pozdrav najbolj oddaljenemu človeškemu raziskovalcu.

Voyager 2 zaradi drugačne poti skozi Osončje za svojim dvojčkom nekoliko zaostaja. Mejo enega svetlobnega dne od Zemlje naj bi dosegel novembra 2035.

Voyager 1 ob prečkanju meje ne bo zaznal nobene spremembe in tudi v njegovi okolici se ne bo zgodilo nič posebnega. Mejnik je predvsem merilo neverjetne razdalje in vzdržljivosti sonde, ki je bila izdelana v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa še vedno pošilja podatke iz prostora, kamor ni prispelo nobeno drugo človeško plovilo.