Hubble in Webb v vesolju posnela “mačko” z žarečim očesom

ByE. K.

16. novembra, 2026 , , ,
Nasin vesoljski teleskop Hubble prikazuje neprozoren prašni steber, obdan s svetlečim robom plina. Okoli modrih območij je emisija ioniziranega plina in razpršena zvezdna svetloba. Mačje žareče rdeče oko lahko kaže na mlado zvezdo, vgrajeno v prah. [Foto: NASA, ESA, STScI; Obdelava slike: Joseph DePasquale (STScI)]

V meglici Gredelj, približno 7.500 svetlobnih let od Zemlje, se skriva oblak plina in prahu, ki presenetljivo spominja na sedečo mačko. Na novih posnetkih teleskopov Hubble in James Webb ima podoba celo žareče oko, v katerem se morda rojeva mlada zvezda.

Območje so astronomi zaradi značilne oblike poimenovali meglica Mačja glava. Na posnetku je mogoče prepoznati temno, ozko telo s podaljšanim repom, glavo pa ima “mačka” obrnjeno nekoliko vstran.

Podoba ni samostojna meglica, temveč manjši prašni steber znotraj ogromne meglice Gredelj, enega najbolj dejavnih območij nastajanja zvezd v naši galaksiji.

Hubble in Webb sta isti prizor posnela v različnih vrstah svetlobe. Njuni posnetki zato ne prikazujejo le privlačne vesoljske podobe, temveč astronomom pomagajo razumeti, kaj se dogaja v notranjosti gostih oblakov, kjer nastajajo nove zvezde.

Hubble vidi temen steber, Webb pogleda skozenj

Hubble opazuje predvsem vidno svetlobo. Na njegovem posnetku je Mačja glava videti kot temen in skoraj neprozoren steber prahu, obdan s svetlečim plinom. Rdeče “oko” bi lahko bilo znamenje mlade zvezde, ki je še vedno delno skrita v prahu.

Barve na posnetku razkrivajo svetlobo, ki jo oddajajo kisik, vodik in žveplo, ter zvezdno svetlobo, razpršeno po prašnih delcih.

James Webb vesolje opazuje tudi v infrardeči svetlobi, ki lažje prodre skozi prah. Na njegovem posnetku postane temni steber nekoliko prosojen, v njem in za njim pa se pokažejo številne zvezde. Vidne so celo oddaljene galaksije v ozadju.

Srednja infrardeča svetloba razkrije topel prah in molekule na osnovi ogljika, zato se prikažejo drobne niti in strukture, ki so na Hubblovem posnetku skrite.

Vesoljska mačka ne bo obstajala večno

Nenavadno obliko so najverjetneje izklesali močno ultravijolično sevanje in zvezdni vetrovi bližnjih masivnih zvezd. Ti počasi razjedajo oblak plina in prahu, gostejši material v sredini pa se temu še nekaj časa upira.

Podoba zato ni nespremenljiva. Med nastajanjem in razvojem zvezd se bo oblak sčasoma razpršil, z njim pa bo izginila tudi vesoljska mačka.

Za astronome je prav to najzanimivejši del prizora. Mačja glava prikazuje kratek trenutek v dolgem življenju zvezdne porodnišnice: prah se umika, mlade zvezde se razkrivajo, svetloba pa počasi spreminja obliko celotnega oblaka.