Finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre sta v torek neposredno poklicala ruskega predsednika Vladimirja Putina ter ga pozvala h končanju vojne v Ukrajini. S tem sta odstopila od večletne prakse večine zahodnoevropskih voditeljev, ki so se po ruskem napadu na Ukrajino izogibali neposrednim stikom s Kremljem.
Pogovor sta začela nordijska voditelja, ki sta pojasnila, da želita pred napovedanimi mirovnimi pogajanji Putinu neposredno prenesti evropska in ukrajinska stališča. Finska in Norveška mejita na Rusijo, obenem pa ostajata med trdnimi podpornicami Ukrajine.
Po navedbah urada finskega predsednika je bil pogovor povezan s pripravami na srečanja predstavnikov Rusije, Ukrajine in ZDA, ki naj bi v začetku novembra potekala v Abu Dabiju. Stubb in Støre sta nastopila kot voditelja svojih držav in ne v imenu celotne Evrope.
Po pogovoru s Putinom poklicala še Zelenskega
Stubb je pogovor opisal kot odkrit in vsebinski. Poudaril je, da bo izid vojne neposredno vplival na varnost Finske, Norveške in širše Evrope.
“Končanje vojne zahteva neposredne pogovore,” je sporočil finski predsednik. Støre je dodal, da vojna povzroča ogromne človeške in materialne izgube, katerih posledice bodo občutile še prihodnje generacije.
Voditelja sta po pogovoru s Putinom govorila še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zagotovila sta mu, da bosta njuni državi še naprej podpirali Ukrajino ter si prizadevali za pravičen in trajen mir.
Zelenski je ob tem poudaril, da so pred začetkom zime potrebni dejanski koraki za zmanjšanje napetosti, predvsem pri napadih na energetsko in drugo infrastrukturo.
Kremelj ne nakazuje popuščanja
Iz odziva Kremlja ni bilo mogoče razbrati, da bi bil Putin pripravljen odstopiti od dosedanjih zahtev. Ruska stran je sporočila, da je trajen mir mogoč le, če bodo “v celoti in brezpogojno upoštevani legitimni interesi Ruske federacije”.
Putin je Evropski uniji in Natu znova očital konfrontacijsko politiko, ki naj bi podaljševala spopade. Po navedbah vira, seznanjenega s pogovorom, naj bi ruski predsednik vztrajal tudi pri zahtevi po nadzoru nad celotnim Donbasom.
Različni odzivi evropskih voditeljev
Danska premierka Mette Frederiksen je bila do samostojne pobude Finske in Norveške skeptična. Opozorila je, da pogovor ni bil usklajen z drugimi evropskimi zaveznicami, in poudarila, da bi morala Evropa ohraniti enoten nastop.
Drugače se je odzval nemški kancler Friedrich Merz, ki je vlogo Finske in Norveške označil za konstruktivno. Hkrati je posvaril, da Rusija in ZDA vojne ne morejo končati brez sodelovanja Ukrajine in evropskih držav.
Po njegovih besedah bi morali biti za pogajalsko mizo Rusija, Ukrajina, ZDA in Evropa. Nemčija bo Ukrajino podpirala, dokler Putin ne bo pripravljen končati vojne, je še poudaril.
