Francija se pripravlja na nov val množičnih protestov zaradi življenjskih stroškov, razmer v javnih službah in nezadovoljstva z vlado predsednika Emmanuela Macrona. Po državi bo danes razporejenih približno 70.000 policistov in žandarjev, notranji minister Laurent Nuñez pa je opozoril na “zelo veliko tveganje” za izgrede.
Današnji protesti bodo potekali dva tedna po nasilju in plenjenju, ki sta zajela več francoskih mest. Po poročanju Reutersa so bili takrat poškodovani trgovine, podjetja in javne stavbe, varnostne sile pa so priznale, da jih je obseg nemirov presenetil.
“Vsi so v pripravljenosti, da bi zagotovili izjemno odločen odgovor na kakršnekoli nemire,” je pred protesti napovedal Nuñez.
Oblasti so napovedale, da bodo dovoljene prijavljene demonstracije zunaj mestnih središč, več večernih zborovanj pa bodo prefekti prepovedali. Na družbenih omrežjih so namreč zaznali pozive k revoluciji, plenjenju in uničevanju.
Policija bo uporabila tudi oklepnike in drone
Za varovanje bodo poleg policistov in žandarjev aktivirane specialne enote RAID, BRI in GIGN, konjeniške ter pasje enote, helikopterji, brezpilotna letala in 26 oklepnih vozil Centaure.
Nuñez je posebej opozoril na nevarnost večernih izgredov, ko bodo uradno prijavljeni protesti že končani. Ker zborovanja potekajo na noč čarovnic, oblasti pričakujejo, da bi nekateri udeleženci maske lahko uporabili za prikrivanje identitete.
“Noč čarovnic ne bo upravičen razlog za zakrivanje obraza v javnem prostoru z namenom povzročanja kršitev javnega reda,” je dejal francoski notranji minister.
Ameriško veleposlaništvo je svojim državljanom svetovalo, naj se izogibajo območjem napovedanih demonstracij in večjih javnih zborovanj.
Po zadnjih podatkih francoskega notranjega ministrstva je bilo od sredine septembra med protesti poškodovanih 1193 policistov in žandarjev. Na prejšnjih protestih minulo soboto je sodelovalo približno 410.000 ljudi.
Protestnikom so se pridružili dijaki in sindikati
Protestno gibanje se je okrepilo konec septembra, ko je manjšinska vlada začela pogajanja o proračunu za leto 2027. Francoski javni dolg se približuje 120 odstotkom bruto domačega proizvoda, stroški zadolževanja pa naraščajo.
Vlada je zato pod pritiskom, naj omeji javno porabo, hkrati pa protestniki zahtevajo več sredstev za javne storitve in ukrepe proti visokim življenjskim stroškom.
Dijaki in študenti opozarjajo na dotrajane šole, prenatrpane razrede in po njihovem nepravičen sistem vpisa na univerze. Pridružili so se jim sindikati in ponovno okrepljeno gibanje rumenih jopičev, ki zahteva ukrepe proti visokim cenam goriva in drugim življenjskim stroškom.
Napovedane vladne spremembe v izobraževanju in ukrepi za znižanje stroškov goriva protestnikov niso pomirili. Sindikati so za 5. november napovedali tudi splošno stavko.
Škoda naj bi presegla milijardo evrov
Francoska gospodarska zbornica ocenjuje, da je škoda, ki so jo zaradi nemirov in zaprtja trgovin utrpeli trgovci, že presegla milijardo evrov. Če se upoštevajo še nezavarovana škoda in izgubljeni prihodki, bi lahko bila skupna številka približno dvakrat višja.
V središču Pariza so številne trgovine zaščitene z deskami in kovinskimi rešetkami. Med tarčami prejšnjih izgredov so bile tudi prodajalne luksuznih znamk Hermès, Louis Vuitton in Burberry.
Francoska vlada medtem pripravlja zakon, po katerem bi lahko udeležencem nasilnih izgredov za povzročeno škodo zaračunali do 10.000 evrov. Pravniki in organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko takšna ureditev posegla tudi v pravico do mirnega protestiranja.
Nemiri imajo vse izrazitejše politične posledice. Marine Le Pen pred predsedniškimi volitvami, napovedanimi za april, vodi v javnomnenjskih raziskavah, Macronovi morebitni sredinski nasledniki pa ostajajo razdeljeni. Protesti so se razširili tudi zunaj Francije, saj so za danes napovedana zborovanja mladih v več kot 30 nemških mestih.
