Hrvaška nasprotuje načrtovani gradnji hidroelektrarne Mokrice na spodnji Savi, saj ocenjuje, da bi jez lahko poslabšal stanje površinskih in podzemnih voda ter ogrozil vire pitne vode za območje Zagreba. Slovensko ministrstvo odgovarja, da sodelovanje Hrvaške v čezmejnem postopku tej državi ne daje pravice veta na projekt.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod je slovenski strani že julija poslalo dopis, v katerem je načrtovani poseg označilo za nesprejemljivega. Kot glavna razloga je navedlo tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem in možne negativne posledice za tamkajšnja območja Natura 2000.
Slovenska vlada medtem nadaljuje postopek, v katerem bo odločala o prevladi javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je obravnavo napovedala za četrtek, 29. oktobra.
Hrvaška opozarja na zniževanje podzemne vode
Načrtovana HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi. Njeno vplivno območje bi po podatkih družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi segalo od sotočja Save in Krke do meje s Hrvaško.
Hrvaške okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da so obstoječe slovenske hidroelektrarne že zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški. Posledici naj bi bili poglabljanje struge Save in zniževanje gladine podzemne vode v okolici Zagreba.
Ta vpliv naj bi doslej deloma blažila Krka, ki se v Savo izliva pod hidroelektrarno Brežice. Jez pri Mokricah bi stal nižje od sotočja, zato okoljevarstveniki ocenjujejo, da bi omejil pozitivni vpliv Krke na pretok Save proti Hrvaški.
Po njihovih navedbah bi lahko nadaljnje zniževanje gladine Save vplivalo na vodne vire, iz katerih se oskrbuje zagrebško območje. Kot dodatno tveganje omenjajo letošnji izjemno nizek vodostaj reke.
Hrvaško ministrstvo je opozorilo tudi na erozijo struge, poškodbe protipoplavnih utrditev, selitve rib in slabšanje stanja zaščitenih območij. Po njegovem mnenju predvideni omilitveni ukrepi niso dovolj natančno opredeljeni, njihova učinkovitost pa ni dokazana.
Slovenija: Hrvaška nima pravice veta
Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da se možni vplivi HE Mokrice na Hrvaško obravnavajo v postopku čezmejnega posvetovanja po mednarodni konvenciji Espoo, poroča N1.
Namen postopka je državi, na katero bi načrtovani poseg lahko vplival, omogočiti sodelovanje, predstavitev pripomb in strokovnih ugotovitev. Slovenski organi morajo te pripombe preučiti in jih upoštevati pri sprejemanju odločitve.
Vendar na ministrstvu poudarjajo, da čezmejno posvetovanje Hrvaški ne omogoča, da bi projekt prepovedala.
“Sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg,” so pojasnili.
Odločitev o dovoljenju za poseg na slovenskem ozemlju je po njihovih navedbah v pristojnosti slovenskih organov, ki pa morajo spoštovati nacionalno, evropsko in mednarodno pravo. Slovenija je ob tem predlagala nadaljevanje dvostranskih pogovorov s Hrvaško.
Projekt bi letno proizvedel 131 gigavatnih ur elektrike
Po podatkih investitorja bi imela HE Mokrice nazivno moč 28,05 megavata, ocenjena povprečna letna proizvodnja pa bi znašala 131 gigavatnih ur električne energije. Šlo bi za pretočno-akumulacijsko elektrarno s tremi agregati.
Investitor trdi, da projekt poleg proizvodnje elektrike vključuje tudi protipoplavne ureditve, ukrepe za ohranjanje narave ter nadzorovanje gladine podzemne vode. Zagotavlja, da vplivno območje elektrarne ne bi poslabšalo sedanjega stanja narave.
Okoljevarstvene organizacije temu nasprotujejo in opozarjajo, da so bile okoljske presoje projekta že večkrat predmet uspešnih sodnih izpodbijanj. Po njihovem mnenju bi morala Slovenija poiskati manj škodljive rešitve za proizvodnjo elektrike in zagotavljanje poplavne varnosti.
