Ilijana Jotova je prepričljivo zmagala v drugem krogu bolgarskih predsedniških volitev in bo postala prva ženska, izvoljena na položaj predsednice države. Po preštetih 99,68 odstotka volilnih zapisnikov je prejela 57,66 odstotka glasov, njen protikandidat Andrej Gjurov pa 39,38 odstotka.
Za Jotovo in njenega podpredsedniškega kandidata Kirila Valčeva je glasovalo 1.091.206 volivcev. Gjurov in njegov kandidat Georgi Kandev sta prejela 745.303 glasove.
Možnosti “ne podpiram nobenega kandidata” je izbralo 55.938 volivcev oziroma 2,95 odstotka vseh, ki so se udeležili drugega kroga.
Jotova je zmagala v 28 volilnih okrajih, Gjurov pa v treh. Med Bolgari, ki so glasovali v tujini, je bil uspešnejši Gjurov.
Gjurov priznal poraz
Andrej Gjurov, nekdanji začasni predsednik vlade in kandidat prozahodnih reformističnih strank, je izid volitev že sprejel. Po skoraj popolnem preštetju glasov končni rezultat ne more več bistveno vplivati na razplet.
Volilna udeležba je bila po podatkih vzporednega štetja okoli 29-odstotna. To je nekoliko več kot v prvem krogu 25. oktobra, ko se je volitev udeležilo le okoli 23 odstotkov volilnih upravičencev.
Jotova bo sedma predsednica oziroma predsednik Bolgarije in prva ženska, ki je bila na ta položaj neposredno izvoljena. Njen petletni mandat se bo začel 22. januarja 2027.
Predsedniške naloge je začasno opravljala že od januarja, ko je Rumen Radev odstopil, da bi se udeležil parlamentarnih volitev. Po zmagi na teh volitvah je prevzel položaj predsednika bolgarske vlade.
Različna pogleda na zunanjo politiko
Jotova je v kampanji poudarjala bolgarske nacionalne interese, neodvisno zunanjo politiko in dialog pri iskanju konca vojne v Ukrajini. Podprla jo je vladajoča stranka Napredna Bolgarija premierja Radeva.
Gjurov je nastopal kot izraziteje proevropski in proukrajinski kandidat. Med opravljanjem funkcije začasnega predsednika vlade je podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju z Ukrajino, v drugem krogu pa so ga podprli tudi nekateri vidni predstavniki bolgarske desnice.
Bolgarski predsednik ima pretežno predstavniško vlogo, je pa vrhovni poveljnik oboroženih sil, podpisuje mednarodne pogodbe, imenuje veleposlanike in lahko na sprejete zakone vloži odložilni veto.
