Iranske oblasti zaostrujejo odziv na proteste, ki so se po izbruhu konec decembra razširili po večjem delu države. Vodstvo sodstva je tožilcem in sodiščem dalo jasno navodilo, naj do udeležencev nasilnih izgredov ne izkazujejo prizanesljivosti, hkrati pa poudarilo, da oblast razlikuje med mirnimi protestniki in tistimi, ki po njenem mnenju izkoriščajo razmere za destabilizacijo.
Predsednik iranskega sodstva Gholamhossein Mohseni Ejei je v ponedeljek javno sporočil, da morajo pravosodni organi ravnati „odločno in v skladu z zakonom“ ter proti izgrednikom in njihovim domnevnim podpornikom ukrepati brez popuščanja. Ob tem je dodal, da imajo državljani pravico do izražanja nezadovoljstva, vendar to po njegovih besedah ne more upravičevati nasilja ali napadov na javni red.
Izjave prihajajo po več kot tednu protestov, ki so se začeli z zaprtjem trgovin v Teheranu zaradi visokih cen in splošne gospodarske stagnacije, nato pa prerasli tudi v politične zahteve. Po uradnih podatkih je bilo v spopadih ubitih najmanj 12 ljudi, med njimi tudi pripadniki varnostnih sil.
Razširjenost protestov in varnostni odziv
Po zbranih podatkih so protesti zajeli 23 od 31 iranskih provinc in več deset mest, predvsem manjših in srednje velikih, večinoma na zahodu države. V prestolnici so varnostne službe okrepile prisotnost na pomembnejših križiščih, policija pa je bila nameščena tudi pred nekaterimi šolami in univerzami. Del visokošolskih ustanov je začasno prešel na pouk na daljavo.
Sodna tiskovna agencija Mizan je poročala, da so varnostni organi v Teheranu odkrili domnevno skrivališče izgrednikov ter zasegli orožje, strelivo in materiale za izdelavo improviziranih eksplozivnih naprav. Oblasti te informacije uporabljajo kot dokaz, da del protestov presega okvir mirnega izražanja nezadovoljstva.
Gospodarsko ozadje nezadovoljstva
Jedro trenutnega vala protestov ostaja slabo gospodarsko stanje. Iransko gospodarstvo je že dlje časa pod pritiskom mednarodnih sankcij, nacionalna valuta rial pa je v zadnjem letu izgubila več kot tretjino vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Inflacija ostaja dvomestna, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva.
Vlada je v odziv na pritiske napovedala uvedbo mesečnega denarnega nadomestila za vse državljane. Po uradnih ocenah naj bi to predstavljalo približno 3,5 odstotka povprečne mesečne plače, s čimer želi oblast vsaj delno omiliti socialno napetost. Kritiki pa opozarjajo, da gre za kratkoročen ukrep, ki ne rešuje strukturnih težav gospodarstva.
Mednarodni odzivi in opozorila
Dogajanje v Iranu budno spremljajo tudi v tujini. Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da bodo Združene države „zelo močno“ ukrepale, če bi iranske oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem protestov. Iz Washingtona poudarjajo, da spremljajo razmere in ocenjujejo možne odzive.
Izrael je medtem izrazil podporo iranskemu prebivalstvu, kar so v Teheranu ostro zavrnili. Iransko zunanje ministrstvo je Izrael obtožilo, da skuša izkoristiti notranje napetosti za spodkopavanje nacionalne enotnosti, ter opozorilo na domnevne zunanje scenarije za razpihovanje nemirov.
Zmanjševanje protestne aktivnosti, a napetosti ostajajo
Po poročanju iranskih medijev se je v zadnjih dneh število zborovanj in njihov geografski obseg nekoliko zmanjšal. V Teheranu je bila večina trgovin po koncu vikenda znova odprta, vsakdanje življenje pa se je deloma normaliziralo. Kljub temu ostaja varnostna prisotnost okrepljena, oblasti pa opozarjajo, da bodo na morebitne nove izgrede odgovorile hitro in odločno.
Iran je v zadnjih letih doživel več valov množičnih protestov, med katerimi je bil najodmevnejši tisti leta 2022 po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Trenutni protesti za zdaj niso dosegli takšnega obsega, vendar razkrivajo globoko in trajno nezadovoljstvo z gospodarskimi razmerami ter ravnanjem oblasti.
