Po močnem vetru ali neurju želimo raztrgano folijo na rastlinjaku čim prej zakrpati in pritrditi. Prav hitenje pa lahko povzroči novo škodo. Če je konstrukcija ukrivljena, spoji zrahljani ali sidra premaknjena, nova oziroma popravljena folija ne bo dolgo zdržala. Pred popravilom zato najprej preverimo, ali je rastlinjak sploh varen.
Poškodbe rastlinjaka niso vedno tako očitne, kot se zdijo na prvi pogled. Raztrgana folija je najbolj vidna, precej nevarnejši pa so lahko premaknjeni loki, počene cevi in zrahljani spoji. Vse to lahko opazimo šele pri natančnem pregledu.
Dokler piha močan veter, se popravila ne lotimo. Plapolajoča folija lahko človeka zbije z lestve, poškodovani del konstrukcije pa se lahko brez opozorila premakne ali zruši.
Najprej preverimo, ali se je konstrukcija premaknila
Rastlinjak najprej obhodimo z zunanje strani. Pogledamo, ali so loki še vedno poravnani, ali se je katera izmed cevi ukrivila in ali so sidra ostala trdno v tleh. Preverimo tudi vrata, zračnike in mesta, kjer se strešni del povezuje s stranicami.
Če so nosilni deli močno ukrivljeni ali počeni, pod konstrukcijo ne vstopamo. Pri večjih poškodbah je varneje poklicati monterja oziroma nekoga, ki zna oceniti nosilnost kovinskih delov.
Fotografije poškodb nam lahko pomagajo pri pripravi materiala in rezervnih delov. Tako pred začetkom dela ugotovimo, ali potrebujemo nove cevi, spojke, pritrdilne elemente, trak za popravilo ali večji kos nadomestne folije.
Najpogostejša napaka je takojšnje napenjanje folije
Če veter folijo iztrga iz letev, jo mnogi poskušajo čim prej vrniti na prvotno mesto. Toda folije ne smemo napenjati, dokler konstrukcija ni poravnana in stabilna.
Ukrivljena cev ali premaknjen lok lahko folijo nepravilno obremeni. Na enem delu bo preveč napeta, na drugem pa bo ostala ohlapna. Ob naslednjem vetru se lahko znova iztrga ali raztrga na mestu pritrditve.
Najprej zato popravimo oziroma zamenjamo poškodovane kovinske dele, zategnemo spoje in preverimo sidranje. Šele nato se lotimo letev, sponk in drugih pritrdil.
Ukrivljene cevi niso vedno primerne za ravnanje
Rahlo ukrivljeno cev je v nekaterih primerih mogoče poravnati. Če je močno sploščena, počena ali ostro prepognjena, jo je varneje zamenjati.
Nasilno ravnanje lahko kovino še dodatno oslabi, čeprav je cev na pogled znova ravna. Takšen del ob snegu ali sunku vetra morda ne bo več prenesel enake obremenitve kot pred poškodbo.
Pri pocinkanih ceveh preverimo tudi zaščitno plast. Praske in mesta, na katerih se je prevleka odluščila, ustrezno zaščitimo pred rjavenjem.
Poškodovane letve in sponke je bolje zamenjati
Težava ni nujno v foliji. Veter lahko poškoduje letev, iz katere je folija izskočila, ali deformira sponko, ki je ne more več trdno držati.
Pred ponovnim nameščanjem zato pregledamo vse pritrdilne dele, zlasti na vogalih, ob vratih in na prehodu med streho ter stranicami. Počeno letev ali raztegnjeno sponko zamenjamo.
Če folijo pritrdimo z obrabljenimi ali poškodovanimi deli, bo popravilo najverjetneje le začasno.
Kdaj zadostuje zakrpa in kdaj potrebujemo novo folijo?
Manjšo, ravno raztrganino lahko popravimo s trakom, namenjenim prav folijam za rastlinjake. Površina mora biti pred lepljenjem čista in suha, robovi poškodbe pa poravnani.
Zakrpa ni najboljša rešitev, če je folija že krhka, močno raztegnjena ali poškodovana na več mestih. V takšnem primeru se lahko kmalu raztrga tik ob popravljenem delu. Smiselnejša je zamenjava poškodovanega segmenta ali celotne folije, zlasti če se njena življenjska doba že izteka.
Pri ponovnem napenjanju delamo postopoma. Folija mora biti napeta enakomerno, ne pa na silo. Njena prožnost je odvisna tudi od temperature, zato upoštevamo navodila proizvajalca.
Po popravilu sledi še en temeljit pregled
Ko je folija znova nameščena, pregledamo robove, spoje, vrata in zračnike. Vse se mora odpirati brez zatikanja. Električne sisteme preizkusimo šele, ko se prepričamo, da poškodovani deli ali folija ne ovirajo njihovega premikanja.
Okoli rastlinjaka odstranimo tudi deske, posode, orodje in druge predmete, ki bi jih lahko veter zanesel v folijo.
Dobro popravilo ni tisto, pri katerem poškodbo samo skrijemo, temveč tisto, pri katerem rastlinjaku povrnemo stabilnost. Če nosilni deli niso več varni, je zamenjava dražja le na začetku – naslednje neurje bi lahko povzročilo precej več škode.
