Izraelci bodo v torek izbirali novo sestavo 120-članskega kneseta. Javnomnenjske raziskave napovedujejo izjemno tesen izid, saj niti blok premierja Benjamina Netanjahuja niti opozicijske stranke nimajo zagotovljene večine 61 poslancev. Odločilno vlogo bi lahko imele manjše in arabske stranke.
To bodo prve parlamentarne volitve po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 in vojnah, ki so mu sledile. Netanjahu si prizadeva za nov mandat na čelu vlade, njegova stranka Likud pa ostaja ena najmočnejših posameznih političnih sil v državi.
Njegov glavni tekmec je nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske Gadi Eisenkot, ki vodi sredinsko stranko Yashar. Med pomembnejšimi opozicijskimi politiki so še nekdanja premierja Naftali Bennett in Yair Lapid ter nekdanji obrambni minister Avigdor Lieberman.
Noben blok nima zagotovljene večine
Zadnja raziskava televizije Channel 13 je strankam, ki želijo zamenjavo vlade, napovedala 54 mandatov, Netanjahujevemu bloku pa 50. Preostalih 16 sedežev naj bi dobile pretežno arabske stranke. Za oblikovanje vlade je potrebnih najmanj 61 poslancev.
Razlika med političnima blokoma zato sama po sebi še ne pomeni, da bo opozicija lahko oblikovala vlado. Posamezne opozicijske stranke se namreč razhajajo glede sodelovanja z arabskimi poslanci, brez njihove podpore pa bi lahko obe strani ostali brez večine.
Netanjahu lahko računa na podporo verskih strank Shas in Združeni judovski torizem ter desnih strank, ki jih vodita Itamar Ben-Gvir in Bezalel Smotrich. Njegov blok se je med kampanjo približal opoziciji, zato ostaja izid odprt.
V ospredju varnost in služenje vojaškega roka
Netanjahu v kampanji poudarja izkušnje pri vodenju države in vojaške uspehe Izraela proti Hamasu, Hezbolahu in Iranu. Njegovi podporniki ga vidijo kot voditelja, ki se je pripravljen upreti zunanjim pritiskom in vztrajati pri varnostnih interesih države.
Opozicija medtem zahteva uradno državno preiskavo okoliščin napada 7. oktobra ter večjo odgovornost političnega in varnostnega vodstva. Pomembno vprašanje je tudi oprostitev ultraortodoksnih moških od obveznega služenja vojaškega roka. Po več letih vojne in ponavljajočih se vpoklicih rezervistov temu nasprotuje vse več Izraelcev.
Med pomembnimi temami so še življenjski stroški, sodna reforma ter prihodnja ureditev Gaze. Kljub političnim razlikam med glavnimi kandidati na področju varnosti obstaja precej soglasja. Netanjahu, Eisenkot in Bennett nasprotujejo ustanovitvi palestinske države v sedanjih razmerah ter vztrajajo pri razorožitvi Hamasa.
Sestavljanje vlade bi lahko trajalo več tednov
Na volitvah ima pravico glasovati več kot 7,3 milijona Izraelcev. Ker nobena stranka ne more sama osvojiti večine, bodo po razglasitvi rezultatov odločilna koalicijska pogajanja.
Tudi če bo opozicijski blok osvojil več sedežev, lahko Netanjahu zaradi večje povezanosti svojih zaveznikov še vedno lažje sestavi koalicijo. Če večine ne bo uspelo zagotoviti nobenemu taboru, sta mogoča širša vlada narodne enotnosti ali novo obdobje političnega zastoja.
