Izraelske parlamentarne volitve niso prinesle jasnega zmagovalca. Vzporedne volitve kažejo skoraj popolno izenačenje med blokom premierja Benjamina Netanjahuja in opozicijo pod vodstvom nekdanjega načelnika generalštaba Gadija Eisenkota. Nobena stran nima potrebnih 61 sedežev, zato Izrael čakajo zahtevna koalicijska pogajanja.
Dve izmed treh glavnih izraelskih televizijskih mrež sta Netanjahujevemu in Eisenkotovemu bloku napovedali po 51 sedežev v 120-članskem knesetu. Tretja anketa je Netanjahujevemu zavezništvu pripisala 52 sedežev, opozicijskemu pa 49.
Vse projekcije tako potrjujejo, da nobena stran sama ne more sestaviti vlade. Končni rezultati so pričakovani v četrtek ali petek, razmerja pa se lahko med štetjem glasov še spremenijo.
Netanjahu poziva k desni vladi, Eisenkot zahteva spremembo
Netanjahu je po zaprtju volišč pozval k oblikovanju »močne nacionalne desne vlade«. Poudaril je vojaške uspehe Izraela ter dejal, da se državi skupaj z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ponuja zgodovinska priložnost za dokončno odstranitev iranske grožnje.
Čeprav zmage ni razglasil, je rezultat predstavil kot potrditev, da je Likud še vedno najmočnejša posamična politična sila v državi.
Eisenkot je na drugi strani ocenil, da so volivci glasovali za spremembo in proti nadaljevanju Netanjahujevega vodenja države. Premierja je pozval k umiku iz politike in varnostne ustanove opozoril, naj v obdobju politične negotovosti ne dovolijo podrejanja nacionalne varnosti političnim interesom.
Volilna udeležba je dosegla 77,7 odstotka, kar je največ v več kot dveh desetletjih in približno sedem odstotnih točk več kot na volitvah leta 2022.
Arabske stranke lahko odločijo, kdo bo sestavljal vlado
Največje presenečenje volilnega večera je bila visoka udeležba palestinskih državljanov Izraela. Arabske stranke naj bi skupaj osvojile približno 18 sedežev in bi lahko preprečile vrnitev sedanje Netanjahujeve koalicije.
Toda njihova okrepljena zastopanost še ne pomeni, da bo Eisenkot lahko sestavil vlado. Nekdanji načelnik generalštaba je med kampanjo skoraj povsem izključil možnost, da bi njegova vlada temeljila na sodelovanju z arabskimi strankami.
Netanjahu prav tako zavrača vlado, ki bi bila odvisna od njihove podpore. Rezultat tako ustvarja nenavaden položaj, v katerem imajo arabski poslanci dovolj sedežev za odločilen vpliv, vendar jih voditelja obeh glavnih blokov ne želita vključiti v svojo koalicijsko enačbo.
Netanjahujevi dosedanji zavezniki iz verskih in nacionalističnih strank pod vodstvom Itamarja Ben-Gvirja in Bezalela Smotriča naj bi skupaj osvojili okoli 13 sedežev. To Netanjahuju ne zadostuje za večino, njegova prednost pa ostaja večja povezanost desnega bloka.
Netanjahu bi lahko še dolgo ostal začasni premier
Po končanem štetju se bo predsednik Isaac Herzog posvetoval s parlamentarnimi strankami in mandat za sestavo vlade podelil kandidatu, za katerega bo ocenil, da ima največ možnosti za oblikovanje večine.
Pogajanja lahko trajajo več tednov. Če večine ne bo mogel sestaviti nobeden od kandidatov, so možni manjšinska vlada, širša vlada narodne enotnosti, dogovor o izmeničnem vodenju vlade ali nove volitve.
Politični zastoj bi lahko koristil predvsem Netanjahuju. Do oblikovanja nove vlade bo namreč ostal na položaju začasnega premierja, tudi če njegovemu bloku ne bo uspelo zbrati 61 poslancev.
Volitve kot sodba o Netanjahujevem vodenju države
Volitve so bile prve po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 in vojnah, ki so sledile. Kampanjo so zaznamovala vprašanja odgovornosti za varnostni zlom, nadaljevanja spopadov, prihodnosti Gaze, odnosa do Irana in oprostitve ultraortodoksnih moških od služenja vojaškega roka.
Netanjahu je volivce prepričeval, da je z vojaškimi operacijami proti Hamasu, Hezbolahu in Iranu povečal varnost Izraela. Njegovi nasprotniki mu očitajo odgovornost za obveščevalne in politične napake pred napadom Hamasa ter podaljševanje vojn brez jasno določenih političnih ciljev.
Eisenkot se predstavlja kot zmernejša in bolj odgovorna alternativa, vendar se njegova varnostna politika od Netanjahujeve ne razlikuje bistveno. Nasprotuje ustanovitvi palestinske države v sedanjih razmerah in zahteva razorožitev oziroma uničenje Hamasovega vojaškega krila.
Izrael tako po volitvah nima jasnega zmagovalca, ima pa še bolj razdrobljen parlament. O prihodnjem premierju ne bo odločilo samo število osvojenih sedežev, temveč predvsem pripravljenost političnih voditeljev na sklepanje kompromisov, ki so jih med kampanjo zavračali.
