Razvojni zakon bi ljudem, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in želijo ostati delovno aktivni, omogočil hkratno prejemanje celotne pokojnine in dohodka iz dela. Sedanja ureditev zaposlenemu ob nadaljevanju dela praviloma zagotavlja le 40 oziroma pozneje 20 odstotkov pokojnine.
O uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bodo volivci odločali na zakonodajnem referendumu 6. decembra. Eden izmed njegovih pomembnejših ukrepov spreminja tako imenovani dvojni status zaposlenih upokojencev.
Po sedanji ureditvi lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino in ostane polno zaposlen, prva tri leta prejema 40 odstotkov pokojnine. Po treh letih se ta delež zniža na 20 odstotkov. Razvojni zakon bi takšno omejitev odpravil.
Celotna pokojnina in nadaljevanje dela
Po sprejetem zakonskem besedilu bi oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino ter v Sloveniji nadaljuje zaposlitev ali opravljanje dejavnosti, hkrati ohranila status zavarovanca in pridobila status uživalca pokojnine.
To pomeni, da bi ob dohodku iz dela prejemala tudi 100 odstotkov starostne pokojnine. Izplačevanje bi se začelo prvi dan po vložitvi zahteve, vendar ne pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev.
Tistim, ki že prejemajo delno pokojnino oziroma 40- ali 20-odstotni del starostne pokojnine, bi moral Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje celotno pokojnino začeti izplačevati po uradni dolžnosti, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona.
Ukrep bi lahko bil posebej pomemben v dejavnostih, v katerih primanjkuje izkušenih zaposlenih. Delavec bi lahko po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ostal aktiven, delodajalec bi ohranil njegovo znanje, država pa bi od njegovega nadaljnjega dela še naprej prejemala davke in prispevke.
Zakon določa tudi omejitve
Do celotnega izplačila ne bi bila upravičena oseba, ki pogoje za upokojitev izpolni le z upoštevanjem dodane dobe. Polno pokojnino bi lahko začela prejemati šele, ko bi zahtevano pokojninsko dobo izpolnila brez nje.
Zakon določa tudi, da se 100-odstotna pokojnina začasno ne izplačuje med bolniško odsotnostjo, daljšo od 30 koledarskih dni. Izplačevanje bi se po vrnitvi na delo znova začelo po uradni dolžnosti.
Samozaposleni, družbeniki in druge osebe, ki same skrbijo za plačevanje prispevkov, bi morale imeti ob vložitvi zahteve poravnane vse prispevke za socialno varnost.
Nadaljevanje zaposlitve ne bi bilo povsem samodejno
Razvojni zakon ureja tudi položaj zaposlenega, ki doseže pogoje za starostno pokojnino. Pogodba o zaposlitvi bi načeloma prenehala z dnem izpolnitve pogojev, zaposleni pa bi lahko najpozneje 90 dni prej pisno predlagal nadaljevanje delovnega razmerja, spremembo pogodbe ali sklenitev nove.
Delodajalec bi moral odgovoriti v 30 dneh. Če odgovora ne bi bilo, bi se štelo, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve in pod enakimi pogoji. Morebitno zavrnitev bi moral delodajalec utemeljiti, delavec pa bi lahko zahteval sodno varstvo.
Če bi bil zakon na referendumu zavrnjen, bi ostala sedanja ureditev: ob nadaljevanju polne zaposlitve bi posameznik še naprej prejemal 40 odstotkov pokojnine največ tri leta, nato pa 20 odstotkov.










