Mladi zdravniki ostro nad Inštitut 8. marec: Izraz “dvoživka” je namerno dehumanizirajoč

Zdravstvo [Foto: Pixabay/ tungnguyen0905]

Mladi zdravniki Slovenije so se ostro odzvali na objavo Inštituta 8. marec o delu zdravnikov v javnih zavodih in pri zasebnikih. Inštitutu očitajo zavajanje glede vzrokov za čakalne dobe, zdravnike pa je zmotila predvsem uporaba izraza “dvoživka”, ki ga označujejo za dehumanizirajočega.

Odziv so Mladi zdravniki objavili na omrežju X po petkovi objavi Inštituta 8. marec na Facebooku. Kritični so bili tudi do direktorice inštituta Nike Kovač, ki je nekdanja predsednica Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora.

“Od nekdanje predsednice Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora Nike Kovač bi pričakovali, da se ne bo posluževala jasno sovražnega govora. Uporaba besede ‘dvoživka’ za zdravnike je namerno dehumanizirajoč izraz, ki zdravnike prikazuje kot nekaj škodljivega,” so zapisali.

Dodali so, da takšna retorika po njihovi oceni ne prispeva k vsebinski razpravi o težavah slovenskega zdravstva.

“Takšna retorika služi razčlovečenju skupine in razpihovanju sovraštva, ne pa argumentirani razpravi. Gre za isti mehanizem, kot so ga uporabljali mnogi totalitarni sistemi proti svojim razrednim sovražnikom,” so navedli Mladi zdravniki.

“Dodatno delo zdravnikov skrajšuje čakalne dobe”

V nadaljevanju so zavrnili trditev Inštituta 8. marec, da dvojna praksa zdravnikov podaljšuje čakalne dobe. Po njihovem pojasnilu zdravniki dodatno delo opravljajo v prostem času in s soglasjem delodajalca.

“I8M zavaja, ko pravi, da dvojna praksa daljša čakalne dobe. Nasprotno, dodatno delo zdravnikov v prostem času, s soglasjem delodajalca, dejansko skrajšuje čakalne dobe, saj se del pacientov obravnava izven omejenega javnega programa, ki ga določa ZZZS,” so poudarili.

Zavrnili so tudi tezo, da zasebni izvajalci živijo od dolgih čakalnih vrst v javnem sistemu. Po njihovi razlagi pacienti, ki se odločijo za samoplačniško zdravljenje, ne zasedajo mest v javnem programu in s tem javne čakalne vrste razbremenjujejo.

“Čakalne dobe so posledica omejitev programa s strani ZZZS, naraščujočih potreb prebivalstva, pomanjkanja kadra in rigidnega enotnega plačnega sistema,” so vzroke za dolge čakalne dobe našteli Mladi zdravniki.

Kot neresnično so označili tudi trditev, da zdravniki zaradi boljšega zaslužka dajejo prednost popoldanskemu delu in zato v javnem zavodu opravijo manj dela.

“Zdravniki, ki opravljajo dodatno delo, morajo izpolnjevati svoje obveznosti v javnem zavodu, sicer ne dobijo soglasja delodajalca za delo drugje. Dodatno delo poteka v prostem času,” so opozorili.

Ob tem so izpostavili pomanjkanje zdravstvenega kadra in nekonkurenčne razmere v državnem zdravstvu.

“Slovenija ima eno najnižjih števil zdravnikov na prebivalca v EU; mnogi delajo dodatno, ker sistem ne zmore pokriti potreb in ker so delovni pogoji ter plače, zlasti za mlajše, v državnem zdravstvu nekonkurenčni,” so zapisali.

Mladi zdravniki problematizirali tudi vlogo Dušana Kebra

Poseben del odziva so Mladi zdravniki namenili nekdanjemu ministru za zdravje dr. Dušanu Kebru, na katerega se po njihovih navedbah Inštitut 8. marec opira pri nasprotovanju tako imenovanemu dvoživkarstvu.

Opozorili so, da je bil Keber v času, ko je bil strokovni direktor UKC Ljubljana in profesor na Medicinski fakulteti, tudi lastnik podjetja Educatio Medica.

“Preko tega podjetja je organiziral plačljive strokovne tečaje za mlade zdravnike, ki so bili v mnogih specialnostih obvezni ali ‘priporočljivi’. Tečaji so potekali v hotelu Lek v Kranjski Gori; prijave so zbirali v tajništvu Klinike za žilne bolezni UKC Ljubljana,” so navedli Mladi zdravniki.

Po njihovih trditvah naj bi pri tem šlo tudi za uporabo javnih prostorov in pisarniških storitev, tečaji pa naj bi bili dragi.

“Keber je torej tržil znanje, ki bi ga moral kot strokovni direktor zagotoviti zaposlenim specializantom v okviru UKCL, preko lastnega zasebnega podjetja. Keber je počel prav to, kar danes podtika drugim,” so zapisali in za dodatne podrobnosti napotili na daljši zapis na svoji spletni strani.

Odziv so sklenili s pozivom k iskanju rešitev, ki bi izboljšale dostopnost zdravstvene oskrbe in delovne razmere v zdravstvu.

“Zdravniki si želimo rešitev za paciente, boljše delovne pogoje in dostopnost oskrbe. Ne želimo pa ideoloških napadov, dehumanizacije in moralnega poučevanja s strani tistih, ki so sami prakticirali točno tisto, kar danes podtikajo drugim,” so sklenili Mladi zdravniki.