Kostanjevica na Krki je eno tistih mest, ki za obisk ne potrebuje dolgega seznama znamenitosti. Dovolj je sprehod čez leseni most, pogled na reko in nekaj mirnih korakov med starimi hišami. Jeseni, ko se ob Krki pojavijo meglice in se okoliški gozdovi obarvajo, najmanjše slovensko mesto pokaže svoj najlepši obraz.
Kostanjevica na Krki je hkrati eno najstarejših slovenskih mest, najstarejše mesto na Dolenjskem in edino slovensko mesto, katerega zgodovinsko jedro leži na rečnem otoku. Zaradi vode, ki ga obdaja, se ga je oprijelo tudi ime dolenjske Benetke.
Za obisk ne potrebujemo posebnega načrta. Mesto je dovolj majhno, da ga lahko raziščemo peš, vendar skriva dovolj zanimivosti za umirjen celodnevni izlet.
Čez leseni most na mestni otok
Staro mestno jedro leži na umetnem otoku, ki je nastal, ko so nekoč prerezali velik okljuk reke Krke. Na otok vodita severni in južni leseni most, z novim delom mesta pa ga povezuje tudi Tercijalski most, ki mu domačini pravijo most ljubezni.
Prav prihod čez leseni most ustvari občutek, da vstopamo v nekoliko drugačen svet. Na otoku ni velikih trgovskih ulic ali množice znamenitosti, med katerimi bi hiteli s telefonom v roki. Njegov čar je v nizkih hišah, cerkvenih zvonikih, mirni reki in dveh vzporednih ulicah, ki ju domačini poznajo kot “Tamal” in “Tavelik plac”.
Med pomembnejšimi stavbami sta farna cerkev svetega Jakoba, ki velja za najstarejšo stavbo na otoku, in Miklavževa cerkev s freskami domačina Jožeta Gorjupa.
Mesto, ki se kot mesto omenja že leta 1252
Zgodovina Kostanjevice je tesno povezana z rodbino Spanheim. Vojvoda Bernard Spanheimski je leta 1234 v bližini ustanovil cistercijanski samostan, Kostanjevica pa se kot mesto omenja že leta 1252.
Srednjeveška Kostanjevica je bila posebna tudi zato, ker ni imela mestnega obzidja. Dostop do naselja so varovali mostovi in stolpi z mitnicami, reka pa je predstavljala naravno mejo.
Čeprav je mesto majhno, je bilo nekoč pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob deželni meji. Danes je njegova zgodovina vidna predvsem v razporeditvi ulic, cerkvah, meščanskih hišah in nekdanjem samostanu.
Galerija v nekdanjem samostanu
Nekaj minut vožnje ali približno pol ure hoje od starega mestnega jedra stoji nekdanji cistercijanski samostan, v katerem danes domuje Galerija Božidar Jakac.
Samostanski kompleks z velikim arkadnim dvoriščem je ena najlepših kulturnih postojank v tem delu Slovenije. V galeriji so predstavljena dela Božidarja Jakca, Toneta in Franceta Kralja, Janeza Boljke, Bogdana Borčića ter drugih pomembnih slovenskih umetnikov.
Galerija je od torka do nedelje odprta med 10. in 18. uro, ob ponedeljkih in 1. novembra pa je zaprta. Individualni obiskovalci do 18. leta imajo prost vstop.
Lesene skulpture med drevesi
Okoli nekdanjega samostana in na različnih točkah po Kostanjevici stojijo skulpture, nastale na mednarodnih kiparskih simpozijih Forma viva.
Prvi simpozij je potekal leta 1961, umetniki z različnih koncev sveta pa so v Kostanjevici ustvarjali iz hrastovega lesa. Na prostem je danes razstavljenih več kot sto skulptur, zato se obisk galerije nadaljuje tudi zunaj njenih prostorov.
Jeseni pridejo temne lesene skulpture med rumenimi in rjavimi krošnjami še bolj do izraza. Sprehod po parku je mogoč tudi takrat, ko za daljši ogled galerije nimamo časa.
Kostanjeviška jama je začasno zaprta
Kostanjeviška jama je običajno ena glavnih naravnih znamenitosti kraja, vendar je trenutno zaradi obsežne prenove zaprta. Ponovno odprtje je predvideno 15. aprila 2027, zato je jeseni 2026 ni mogoče vključiti v izlet.
Namesto obiska jame lahko izlet podaljšamo s sprehodom ob Krki, obiskom galerije ali vožnjo med okoliškimi vinogradi in zidanicami. Če je dan suh, je prijetna tudi osem kilometrov dolga Resslova pot na območju Krakovskega gozda.
Kostanjevica na Krki ne potrebuje bleščečih atrakcij. Njena največja prednost je prav občutek, da se čas na otoku nekoliko upočasni. Jesenski izlet sem je zato primeren za vse, ki ne iščejo gneče in dolgega programa, temveč mirno mesto, nekaj umetnosti in sprehod ob vodi.
