Astronomi svarijo, da bi lahko načrti za množično širitev satelitskih omrežij korenito spremenili nočno nebo in močno otežili raziskovanje vesolja. Po novi študiji Evropske južne observatorije (ESO) bi lahko predlagane izstrelitve več kot 1,7 milijona satelitov povzročile tako močno svetlobno onesnaženje, da bi bilo ogroženo opazovanje oddaljenih galaksij, eksoplanetov in celo asteroidov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za Zemljo.
Raziskava je prva, ki podrobno ocenjuje, kako bi tako veliko število satelitov vplivalo na svetlost nočnega neba. Avtorji opozarjajo, da bi za ohranitev kakovostnih astronomskih opazovanj okoli Zemlje smelo krožiti največ približno 100.000 šibkih satelitov, ki s prostim očesom niso vidni.
Satelitov je vse več
Število satelitov v Zemljini orbiti se je v zadnjih letih hitro povečalo. Leta 2019 jih je bilo le nekaj tisoč, danes jih okoli planeta kroži že več kot 14.000, največ med njimi pa predstavljajo komunikacijski sateliti Starlink.
Ob tem številna podjetja načrtujejo še bistveno večje konstelacije. Samo SpaceX je predstavil načrte za približno milijon dodatnih satelitov, namenjenih podpori vesoljskih podatkovnih centrov. Podobne projekte razvijajo tudi družbe E-Space s sistemom Cinnamon ter kitajski programi CTC-1 in CTC-2, ki bi v orbito dodali še več sto tisoč satelitov.
Po ocenah raziskovalcev bi bilo ob uresničitvi teh načrtov večji del noči na nebu vidnih več sto satelitov hkrati, v določenih obdobjih pa celo nekaj tisoč. To je primerljivo s številom zvezd, ki jih je v idealnih razmerah mogoče opaziti s prostim očesom.
Nekateri sateliti bi bili svetlejši od Venere
Posebno zaskrbljenost vzbujajo načrti ameriškega zagonskega podjetja Reflect Orbital, ki želi v orbito postaviti satelite z velikimi zrcali. Njihov namen je odbijanje sončne svetlobe na Zemljo tudi ponoči.
Podjetje želi letos preizkusiti prvi prototip, do leta 2035 pa vzpostaviti konstelacijo s približno 50.000 sateliti.
Po izračunih avtorja raziskave Olivierja Hainauta bi takšni sateliti postali najsvetlejši umetni objekti na nebu. Če bi opazovalec stal znotraj območja odbite svetlobe, bi posamezen satelit svetil približno štirikrat močneje od polne lune. Tudi zunaj osvetljenega območja bi bil vsak satelit približno tako svetel kot Venera.
V svetlobno onesnaženih mestih bi po njegovih ocenah ti sateliti lahko zasenčili večino zvezd, ki jih danes še lahko opazimo.
Vsaka sled izbriše del vesolja
Največja težava za astronomijo niso le svetli sateliti, temveč tudi njihove sledi na posnetkih teleskopov.
“Sateliti, osvetljeni s Soncem, so veliko svetlejši od oddaljenih galaksij. Ko satelit prečka območje, ki ga opazujemo, na sliki pusti svetlo sled in uniči vse podatke za njo,” opozarja Olivier Hainaut, astronom pri Evropski južni observatoriji in avtor raziskave.
Dodaja, da so operaterji nekaterih satelitskih omrežij, med njimi tudi SpaceX, že uvedli določene ukrepe za zmanjšanje svetlosti satelitov. “Do zdaj nam je uspevalo, zdaj pa se stanje slabša. Trenutni načrti presegajo meje tega, kar astronomija še lahko prenese,” je dejal.
Ogroženo bi bilo raziskovanje vesolja
Po opozorilih raziskovalcev težava ne bi vplivala le na profesionalne observatorije. Svetlejše nočno nebo bi otežilo odkrivanje zelo oddaljenih galaksij, planetov, podobnih Zemlji, okoli drugih zvezd ter asteroidov, ki bi lahko nekoč ogrozili naš planet.
Študija zato poziva k mednarodnemu dogovoru o omejevanju svetlobnega vpliva satelitskih konstelacij, saj bi lahko brez ustreznih pravil množične izstrelitve trajno spremenile videz nočnega neba in pomembno omejile prihodnje astronomske raziskave.
