Zunanji minister Tone Kajzer je na seji odbora za zunanjo politiko zavrnil očitke, da bi morala vlada pred odločitvijo o podpori posamezni politični izjavi Evropske unije pridobiti soglasje državnega zbora. Pojasnil je, da DZ določa splošne zunanjepolitične usmeritve, njihovo konkretno izvajanje pa je v pristojnosti vlade in zunanjega ministrstva.
Vprašanje pristojnosti se je odprlo ob razpravi o slovenski odločitvi glede skupne izjave EU o širjenju izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Opozicijski poslanci so vladi očitali odmik od dosedanjih slovenskih zunanjepolitičnih stališč in pomanjkljivo obveščanje parlamenta.
Poslanka SD Meira Hot je med drugim zahtevala pojasnilo, zakaj o odločitvi ni bil obveščen državni zbor, ki določa splošne usmeritve slovenske zunanje politike.
Kajzer se je v odgovoru skliceval na pravno mnenje, po katerem za odločanje o podpori posameznim političnim izjavam EU ni potrebno predhodno soglasje odbora za zunanjo politiko.
“V konkretnem primeru ni šlo za določitev nove zunanjepolitične usmeritve, temveč za posamično operativno odločitev v okviru tekočega diplomatskega usklajevanja na ravni Evropske unije,” je dejal minister.
Ob tem je navedel več primerov podobnih odločitev, sprejetih v času prejšnje vlade.
“Zunanja politika zahteva hitro usklajevanje”
Kajzer je poudaril, da mora biti diplomacija sposobna odzivanja na aktualno dogajanje, saj na ravni Evropske unije pogosto potekajo časovno omejena usklajevanja.
“Zunanja politika po svoji naravi zahteva kontinuirano in pogosto časovno hitro diplomatsko usklajevanje. Če bi bilo treba za vsako posamezno odločitev glede podpore politični izjavi pridobiti predhodno soglasje, bi bila pristojnost vlade in ministrstva za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike v pomembnem delu izpraznjena, in tako se je delovalo tudi v času prejšnje vlade,” je po poročanju STA pojasnil Kajzer.
Minister je zagotovil, da si članice EU prizadevajo za trajni mir na Bližnjem vzhodu. Po njegovih besedah pa ostaja odprto vprašanje, kako takšen cilj doseči ob upoštevanju razmer na terenu, razmerij moči in širšega geopolitičnega položaja.
“Kako priti do tega cilja, da pride do trajnega miru in do sobivanja med Palestinci in Izraelci, to ni vprašanje za milijon dolarjev, to je vprašanje realne situacije na terenu, tudi razmerij moči in vpetosti tega konflikta v geopolitični konflikt, ki poteka,” je poudaril.
V pripravi nova zunanjepolitična strategija
Poslanec Svobode Dušan Stojanović je predstavnike ministrstva vprašal, ali vlada zaradi sprememb zunanjepolitičnih poudarkov pripravlja novo strategijo zunanje politike. Zadnjo prenovo dokumenta je leta 2024 potrdila prejšnja vlada.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan je potrdil, da je nova strategija že v pripravi.
“Za osnovo bomo vzeli strategijo iz leta 2015 in njeno posodobitev iz leta 2021,” je pojasnil. Strateški svet za zunanjo politiko naj bi se v novi sestavi prvič sestal oktobra.
Sejo zaradi napetosti prekinili
Razpravo so spremljali tudi medsebojni očitki med predsednikom odbora Francem Breznikom iz SDS in opozicijskimi poslanci. Sporili so se predvsem glede vodenja seje, trajanja poslanskih vprašanj in vlaganja postopkovnih predlogov.
Breznik je bil kritičen tudi do vmesnih pripomb poslanke Svobode Lene Grgurevič in strokovnega sodelavca poslanske skupine Levica Dana Juvana. Slednji naj bi ob odhodu iz dvorane ministra in koalicijske poslance označil za “prijatelje vojnih zločincev”.
Zaradi naraščajočih napetosti je Breznik sejo začasno prekinil. Odbor za zunanjo politiko naj bi pozneje skupaj z odborom za zadeve EU nadaljeval že v začetku septembra prekinjeno razpravo o izjavi EU glede Zahodnega brega.
