Minister Tone Kajzer prestal prvo interpelacijo vlade Janeza Janše: Opoziciji očital zavajanje in dvojna merila

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. [Foto: Nebojša Tejić/STA Vlada RS Flickr]

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je prestal prvo interpelacijo v mandatu vlade Janeza Janše. Večurna razprava v državnem zboru se je vrtela predvsem okoli odločitve Slovenije, da avgusta ni podprla skupne izjave Evropske unije o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, ter okoli očitkov, da minister o tej odločitvi ni ustrezno obvestil poslancev. Kajzer je očitke zavrnil in vztrajal, da Slovenija ni spremenila svojih zunanjepolitičnih načel.

Interpelacijo so 21. septembra vložili poslanci Svobode, SD in Levice. Prvopodpisana poslanka SD Andreja Katič je ministra pozvala, naj pojasni, zakaj Slovenija ni podprla skupne evropske izjave in zakaj državni zbor o tej odločitvi ni bil pravočasno obveščen.

Katič je poudarila, da razprava ne poteka le o eni diplomatski odločitvi, temveč o tem, kdo oblikuje slovensko zunanjo politiko in ali se pomembne odločitve sprejemajo brez pojasnil parlamentu.

“Zunanja politika ni privatna politika predsednika vlade, ni politika posamezne politične stranke in ni osebna politika zunanjega ministra,” je opozorila.

Predlagatelji so Kajzerju očitali kršitev zakona o zunanjih zadevah in zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Po njihovem mnenju odločitev glede evropske izjave ni bila zgolj tehnična ali operativna, saj naj bi imela pomembne politične posledice za položaj Slovenije v Evropski uniji.

Kajzer: Načela Slovenije se niso spremenila

Kajzer je očitke odločno zavrnil. Poudaril je, da Slovenija ostaja zavezana mednarodnemu pravu, človekovim pravicam, zaščiti civilnega prebivalstva in prizadevanjem za trajen mir na Bližnjem vzhodu.

“Naša načela se niso spremenila, spreminja pa se način, kako jih uresničujemo,” je dejal.

Zavrnil je tudi trditve, da je slovenska zunanja politika postala servis interesov drugih držav.

“Ti očitki niso utemeljeni ne pravno, ne vsebinsko, ne politično,” je poudaril Kajzer.

Minister je pojasnil, da nepridružitev evropski izjavi ni pomenila podpore kršitvam mednarodnega prava. Po njegovih besedah je šlo za presojo, da Slovenija v že tako napetih razmerah pred volitvami v Izraelu in Palestini ne želi dodatno zaostrovati položaja ter krepiti skrajnih stališč na eni ali drugi strani.

Kot je poudaril, Slovenija ni sprejela nove zunanjepolitične strategije, ni spremenila svojih mednarodnopravnih obveznosti in ni odstopila od nobene mednarodne pogodbe. Sprejeta je bila posamična operativna odločitev v okviru tekočega diplomatskega usklajevanja v EU.

Spor o obveščanju državnega zbora

Velik del razprave je bil namenjen vprašanju, ali bi moral minister pred odločitvijo obvestiti državni zbor oziroma pristojna parlamentarna odbora.

Kajzer je opozoril, da je treba razlikovati med pravico parlamenta do nadzora in zahtevo, da bi vlada za vsako zunanjepolitično odločitev potrebovala predhodno soglasje poslancev.

“Državni zbor ima vso pravico nadzirati delo vlade, zahtevati pojasnila in presojati politično odgovornost ministrov,” je poudaril. Dodal je, da parlamentarnega nadzora ni mogoče enačiti s predhodnim odločanjem o vsakem diplomatskem instrumentu.

Minister je predlagatelje pozval, naj navedejo konkretno določbo ustave ali zakona, ki naj bi jo kršil.

V nadaljevanju je predstavil tudi podatke o skupnih zunanjepolitičnih izjavah EU. Po njegovih navedbah je bilo od leta 2022 sprejetih 176 takšnih izjav, pri čemer nobena ni bila predhodno potrjena na odboru za zunanjo politiko, odboru za zadeve Evropske unije ali v državnem zboru.

“Nobena od teh 176 izjav ni bila predhodno potrjena v državnem zboru,” je poudaril Kajzer.

Opozicija je odgovarjala, da ni zahtevala predhodnega soglasja parlamenta, temveč pravočasno obveščanje o pomembni odločitvi, zaradi katere je Slovenija ostala osamljena med članicami EU.

Kajzer Katič: Zavajate

Razprava se je zaostrila ob navedbah Andreje Katič, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kritizirala ravnanje Slovenije. Kajzer je to zavrnil.

“Zavajate, gospa Katič. Ne bom rekel, da lažete, zavajate,” ji je odgovoril.

Po ministrovih besedah se je predsednica Evropske komisije v govoru sklicevala na neuspešno sprejemanje ukrepov proti Izraelu septembra 2025, ko države članice niso dosegle potrebne večine za začasno prekinitev trgovinskih ugodnosti.

“Predsednica Evropske komisije v tej izjavi ni obsodila Slovenije,” je vztrajal Kajzer.

Ob tem je opoziciji očital dvojna merila in spomnil, da predlog evropskih ukrepov proti Izraelu ni dobil zadostne podpore že v času prejšnje vlade Roberta Goloba in tedanje zunanje ministrice Tanje Fajon.

Asta Vrečko z najostrejšimi očitki

Med najostrejšimi je bila sokoordinatorica Levice Asta Vrečko, ki je sedanjo vlado obtožila, da se je postavila na stran izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

“V tej vladi sedijo prijatelji vojnih zločincev,” je dejala in ministrovo sklicevanje na tiho diplomacijo označila za prikrivanje podpore izraelski politiki.

Kajzer je takšne navedbe odločno zavrnil.

“Ta vlada nikoli ni podpirala in ne bo podpirala genocida v kakršnikoli obliki,” je odgovoril.

Vrečko je vprašal tudi, zakaj kot ministrica v prejšnji vladi ni podprla pridružitve Slovenije postopku Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem. Opozoril je še na nekdanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon, katere ministrstvo je ob smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija izrazilo sožalje, čeprav je bil Raisi po ministrovih besedah odgovoren za številne usmrtitve in nasilje nad iranskimi ženskami.

Koalicija: Diplomacija ni ulični aktivizem

Kajzer je večkrat poudaril razliko med javnimi obsodbami in neposrednim diplomatskim delom.

“Tiha diplomacija ni molk in ni odsotnost stališč, ampak odločitev, da stališče povemo tam, kjer lahko kaj spremeni,” je pojasnil.

Po njegovem mnenju diplomacija ne more temeljiti le na glasnih javnih izjavah, ki dobro zvenijo, nimajo pa konkretnega učinka. Kot primer je navedel pogovore med ZDA in evropskimi državami ob sporu glede Grenlandije, ko naj bi bili za umiritev razmer pomembnejši pogovori za zaprtimi vrati kot javne obsodbe.

V bran ministru so stopili poslanci SDS, Demokratov ter skupne poslanske skupine NSi, SLS in Fokus.

Janez Žakelj je interpelacijo označil za “vihar v kozarcu vode” ter ocenil, da opozicija zunanjepolitično vprašanje uporablja za notranjepolitično obračunavanje. Poudaril je, da Slovenija še vedno podpira rešitev dveh držav in nasprotuje nezakonitim izraelskim naselbinam.

Ana Cajhen iz vrst Demokratov je dejala, da je dialog z Izraelom nujen del diplomatskega delovanja in da slovenska odločitev ni povzročila ohladitve odnosov z evropskimi partnericami.

Poslanec SDS Franc Breznik je ocenil, da predlagatelji niso dokazali niti kršitve zakonodaje niti odmika od temeljnih zunanjepolitičnih usmeritev Slovenije.

Opozicija že med razpravo priznala, da interpelacija ne bo uspela

Podporo interpelaciji so napovedali v Svobodi, SD in Levici, koalicijske poslanske skupine pa so ostale trdno za ministrom. Poslanska skupina Resni.ca ob predstavitvi stališč ni predstavila enotnega uradnega stališča.

Da opozicija nima potrebnih najmanj 46 glasov za ministrovo razrešitev, je med razpravo priznala tudi Andreja Katič.

“Mi vemo, da z interpelacijo ne bomo uspešni,” je dejala, kljub temu pa vztrajala, da mora minister politično odgovarjati za odločitev, o kateri poslanci po njenem prepričanju niso bili ustrezno obveščeni.

Kajzer je po koncu prve interpelacije aktualne vlade tako ostal na položaju. Razprava pa je razkrila predvsem dve različni predstavi o zunanji politiki: opozicijsko zahtevo po izrazitejših javnih obsodbah in večjem vključevanju parlamenta ter pristop vlade, ki daje večji poudarek neposrednemu dialogu, tihi diplomaciji in operativni samostojnosti izvršilne oblasti.