Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zavrača navedbe Inštituta 8. marec in drugih nevladnih organizacij, da interventni zakon za razvoj Slovenije zmanjšuje odgovornost delodajalcev ter ogroža varnost zaposlenih pri delu. V zbornici poudarjajo, da zakon ne posega v pravice delavcev, temveč spreminja pogoje, pod katerimi lahko zdravstvena in pokojninska blagajna od delodajalca zahtevata povračilo stroškov zaradi nesreče pri delu.
Kot so v skupnem odzivu sporočili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, pravice zaposlenih do zdravljenja, bolniškega nadomestila, invalidnine in odškodnine ostajajo nespremenjene.
“Zakon za razvoj na področju regresnih zahtevkov za nesreče pri delu v nobenem delu ne krči pravic zaposlenih glede varnega dela niti ne zmanjšuje obveznosti delodajalcev za zagotavljanje varnosti,” je poudaril generalni direktor OZS Danijel Lamperger.
Po njegovih besedah zakon prav tako ne spreminja obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja varne opreme, usposabljanja zaposlenih, ocenjevanja tveganj in izvajanja drugih ukrepov za varnost in zdravje pri delu.
Spor glede regresnih zahtevkov
Jedro spora predstavlja ureditev regresnih zahtevkov ZZZS in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za zahtevke, s katerimi lahko zavoda od delodajalca terjata povračilo stroškov zdravljenja, bolniških nadomestil ali invalidnin po nesreči pri delu.
Nevladne organizacije so opozorile, da interventni zakon zvišuje prag za uveljavljanje regresnega zahtevka. Namesto vsakršne malomarnosti bi moral biti po novi ureditvi delodajalcu dokazan naklep ali huda malomarnost. Višina zahtevka bi bila obenem omejena na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove.
Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić je ocenil, da takšna sprememba omejuje odgovornost delodajalcev in zmanjšuje pritisk za dosledno spoštovanje predpisov. Nevladniki zato opozarjajo, da bi lahko nova ureditev poslabšala varnost na delovnih mestih.
V OZS takšne razlage zavračajo in jim očitajo manipulacijo. Poudarjajo, da delodajalci že vsak mesec plačujejo obvezne prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nato pa lahko ob nesreči dobijo še regresni zahtevek za celotne stroške.
“Zakon zgolj spreminja razmerje med zdravstveno zavarovalnico in delodajalci,” je pojasnil Lamperger. Dodal je, da se pravice poškodovanega delavca zaradi tega ne spreminjajo.
Zahtevki lahko presežejo 100.000 evrov
Po navedbah delodajalskih organizacij lahko ZZZS trenutno povračilo celotnih stroškov zahteva tudi v primerih trenutka nepozornosti ali nesrečnega naključja, čeprav je delodajalec zagotovil potrebno zaščitno opremo, usposabljanje in druge varnostne ukrepe.
Regresni zahtevki lahko po podatkih OZS presežejo 100.000 evrov, kar lahko za mikro ali malo podjetje pomeni prenehanje poslovanja.
“Ne tako kot sedaj, ko je do regresnih zahtevkov prihajalo tudi ob vsakršnih manjših malomarnostih, ko so lahko bili ti zahtevki uničujoči do podjetja,” je dejal Lamperger.
Pet delodajalskih organizacij zato ocenjuje, da zakon po več kot desetletju prizadevanj uvaja pravičnejšo in z drugimi evropskimi državami primerljivejšo ureditev. V skupnem odzivu so poudarile, da “poskusi ustvarjanja umetnega konflikta med delavci in delodajalci ne rešujejo varnosti na delovnem mestu, temveč ogrožajo obstoj temveč ogrožajo obstoj marsikaterih slovenskih podjetij in delovnih mest.”
Razprava poteka pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra. Razvojni zakon med drugim odpira tudi vprašanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, pri čemer je delež tujih podjetij, ki bi Slovenijo znova izbrala za naložbo, padel z 80 na 59 odstotkov. ozs.si










