Strokovne službe ministrstva za kulturo so že februarja opozarjale takratno ministrico Asto Vrečko, da na nekaterih proračunskih postavkah ni denarja, kljub temu pa so bili objavljeni novi razpisi, je povedala sedanja ministrica Ignacija Fridl Jarc. Kritična je tudi do ustanovitve zavoda za sodobni ples, delovanja Javne agencije za knjigo in večletnega zastoja pri prenovi ljubljanske Drame.
Fridl Jarc je v obsežnem pogovoru za STA predstavila svoje načrte na področju kulturne politike, spregovorila o podedovanem proračunskem primanjkljaju ter pojasnila, kako si predstavlja prihodnje delovanje javnih kulturnih ustanov in RTV Slovenija.
“Kultura ne more biti leva ali desna, vaša ali naša. Zloraba kulture za kulturni boj je bila v zgodovini, zlasti pa po drugi svetovni vojni, izrazita. Skrajni čas je, da se neha,” je poudarila ministrica.
Drama naj se obnovi v obstoječih okvirih
Ministrstvo namerava dotrajano poslopje ljubljanske Drame obnoviti v sedanjih gabaritih in brez podzemnih garaž. Vzporedno bi iskali lokacijo za novi gledališki center, namenjen sodobnejšim in produkcijsko zahtevnejšim projektom.
Fridl Jarc je spomnila, da je bil takšen pristop predlagan že ob primopredaji ministrstva Asti Vrečko leta 2022. Po njeni oceni je bila zamujena priložnost, da bi novi objekt zgradili na območju nekdanjega Šumija in ga neposredno povezali z Dramo.
“V štirih letih se gradbišče kljub impozantnim napovedim predhodne vlade in ministrice Vrečko ni odprlo, nikamor se ni premaknilo in takega stanja ne moremo več imeti še nadaljnjih nekaj let,” je dejala.
Kot najbolj racionalno rešitev zato vidi čimprejšnjo obnovo obstoječe stavbe in sočasno iskanje prostora za novi gledališki center. Podoben model po njenih besedah uporabljajo v Zagrebu, kjer delujeta HNK1 in HNK2.
Ministrica odpira vprašanje učinkovitosti Javne agencije za knjigo
Fridl Jarc je izrazila tudi pomisleke o delovanju Javne agencije za knjigo. Agencija je bila ustanovljena v času prvega mandata ministra Vaska Simonitija, njen namen pa je bil okrepiti področje knjige, spodbujati bralno pismenost ter izboljšati mednarodno prepoznavnost slovenske literature.
Ministrica meni, da je treba preveriti, kolikšen del denarja agencija porabi za svoje delovanje in koliko ga dejansko pride do knjig, avtorjev, prevajalcev in založnikov.
“Že ob ustanovitvi sem izrazila bojazen, da bo to predvsem še ena agencija, ki bo za plače uslužbencev in delovanje porabila precejšen delež denarja, ki bi sicer šel neposredno za knjigo. Mislim, da so se nekateri strahovi iz tistega obdobja dejansko uresničili,” je povedala.
Ob tem je opozorila na upad bralne pismenosti in vprašanje, ali je Slovenija dovolj izkoristila gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu. Po njenem mnenju se število prevodov slovenskih del v tuje jezike ni povečalo v pričakovanem obsegu.
Poudarila je sicer, da ministrstvo še nima vseh podatkov, potrebnih za celovito presojo delovanja agencije.
Štiri filmske ustanove bi povezali v skupni center
V pripravi je tudi zakon o enotnem avdiovizualnem centru, ki bi pod skupno streho povezal Slovenski filmski center, Slovensko kinoteko, Viba film in Filmski arhiv.
Po besedah ministrice je namen povezovanja racionalizacija podpornih, pravnih, računovodskih in administrativnih služb. Več denarja naj bi tako ostalo za filmsko ustvarjanje.
“Bolj ko bomo uspeli racionalizirati vse podporne službe, več bo ostalo umetnosti. Takšni veliki centri so znatno bolj komunikativni tudi za tuje izvajalce in snemalce filmov na naših tleh,” je pojasnila.
Zakon mora prestati še medresorsko usklajevanje in javno razpravo. Vlada bi ga po napovedih lahko obravnavala konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Fridl Jarc zavrača bojazni, da bi posamezne ustanove z združitvijo izgubile strokovno ali umetniško samostojnost. Kot primer uspešnega sodelovanja različnih umetniških zvrsti je navedla mariborsko Slovensko narodno gledališče, kjer pod isto streho delujejo drama, opera in balet.
O pomanjkanju denarja opozarjali že februarja
Ministrstvo za kulturo je poleti razkrilo, da se spoprijema z 8,9 milijona evrov proračunskega primanjkljaja. Sledila sta začasna ustavitev nekaterih razpisov in iskanje denarja za zakonsko določene obveznosti.
Po besedah Fridl Jarc težave za prejšnje vodstvo niso bile presenečenje.
“Strokovne službe so že februarja opozarjale ministrico Vrečko, da na določenih postavkah ni denarja, ker so se sprejemali zakoni, ki niso imeli pokritja v načrtovanem proračunu za leto 2026. Hkrati so izdajali tudi nove razpise,” je povedala.
Posebej kritično naj bi bilo zagotavljanje denarja za plačilo socialnih prispevkov samozaposlenim v kulturi. Vodja pristojnega sektorja naj bi Asto Vrečko že aprila opozoril, da bo denarja v prihodnjih mesecih zmanjkalo.
Primanjkljaj po navedbah sedanje ministrice ni bil omenjen v primopredajnem zapisniku. Na dejansko stanje naj bi novo vodstvo opozorila finančna služba ministrstva.
“Osebno sem se čutila odgovorno, da kar 2400 samozaposlenim zagotovimo socialno varstvo. Pregledali smo, kje lahko prihranimo, da bomo lahko sredstva nemudoma preusmerili na postavko za poplačilo njihovih socialnih pravic,” je dejala.
Ker je velik del proračuna namenjen plačam zaposlenih v javnih zavodih ter drugim zakonskim obveznostim, je ministrstvo denar iskalo pri že objavljenih razpisih, pri katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane.
Ministrstvo za finance naj bi vodstvu resorja sporočilo, da mora manjkajoči denar zagotoviti samo. Z rebalansom je ministrstvo nato dobilo dodatnih 13,5 milijona evrov, vendar je večina tega denarja kohezijskega in ga ni mogoče porabiti za poljubne namene.
Zavod s 16 tehničnimi delovnimi mesti in tremi plesalci
Fridl Jarc je bila kritična tudi do načrtovane ustanovitve javnega zavoda za sodobni ples. Po njenih besedah je na težave opozorila že Mestna občina Ljubljana, ki je bila povabljena k soustanoviteljstvu.
Pogodba po oceni strokovnih služb ni jasno določala, kateri ustanovitelj bi moral poravnati posamezne finančne obveznosti. Kljub opozorilom naj bi jo Asta Vrečko podpisala.
Novo vodstvo ministrstva je nato prejelo še predlog sistemizacije delovnih mest.
“V tem predlogu je bilo od 19 delovnih mest kar 16 organizacijsko-tehnične narave in le trije plesalci. Torej naloga takega zavoda sploh ne bi bila vzpostavitev umetniškega ansambla, kar spet nasprotuje naši zavezi: ‘Manj birokracije, več ustvarjalnosti’,” je poudarila ministrica.
Podporo sodobnemu plesu želi zagotoviti drugače, predvsem z neposrednim financiranjem ustvarjalnosti. Izpostavila je nevladne organizacije, ki že delujejo v Španskih borcih in Plesnem teatru Ljubljana, društvo Flota v Murski Soboti ter razvito plesno dejavnost v Celju.
Po njeni oceni je smiselneje več denarja nameniti neposredno plesalcem in projektom kot novi ustanovi, pri kateri bi velik del stroškov predstavljali zaposleni in delovanje administracije.
Muzej slovenske osamosvojitve si zasluži samostojno obravnavo
Na vprašanje, zakaj podobnega načela povezovanja ustanov ne uporablja tudi pri Muzeju slovenske osamosvojitve, je odgovorila, da osamosvojitev predstavlja vrhunec slovenske zgodovine.
“Presodite sami, ali si potemtakem najpomembnejša zgodba v zgodovini našega naroda ne zasluži samostojne muzejske obravnave,” je dejala.
Ministrica javne zavode razume kot jedro nacionalne kulture in varuhe klasičnih del. Eksperimentalno umetnost je primerjala s pritoki, ki bogatijo glavno kulturno strugo, vendar je po njeni oceni ne morejo nadomestiti.
Meni, da se danes pogosto poveličujejo eksperiment, angažiranost in avantgardnost, medtem ko se pomen klasične kulture zmanjšuje.
Več prostora za ustvarjalce iz zamejstva
Med prednostnimi nalogami ministrstva je tudi tesnejše povezovanje z zamejskimi Slovenci in rojaki po svetu. Fridl Jarc je poudarila, da se slovenska kultura ne konča na državnih mejah, ampak sega povsod, kjer se ustvarja v slovenskem jeziku in iz slovenske kulturne identitete.
Ministrstvo skupaj z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu razmišlja o posebnem skladu oziroma proračunski postavki, s katero bi omogočili več gostovanj zamejskih ustvarjalcev v Sloveniji.
Cilj je, da bi tudi prebivalci matične države bolje spoznali kulturno ustvarjalnost slovenskih skupnosti zunaj meja.
Razprava o financiranju RTV je po referendumu nujna
Ministrica si želi javno RTV Slovenija, ki bi večino svojega programa namenjala nalogam javne službe. Med njimi je izpostavila izobraževanje, kulturo, športne prenose nacionalnega pomena, verske skupnosti in narodne manjšine.
Po njenem mnenju bi bilo treba preveriti, ali RTV Slovenija danes tem vsebinam namenja primerljiv obseg programa kot nekoč.
“Razprava o financiranju javne RTV je nujno potrebna, saj vidimo, da je volilno telo izrazito polarizirano in zaupanje v vodstvo RTV očitno pada,” je ocenila Fridl Jarc.
Država mora javno radiotelevizijsko službo financirati, vendar bo po njenem mnenju treba na novo premisliti o obsegu, obliki in načinu financiranja. Pri tem bo treba upoštevati tudi tehnološke spremembe in vse večji vpliv umetne inteligence.
Ministrica je ob koncu pogovora poudarila, da bi morala kultura v obdobju vojn, družbenih napetosti in negotovosti znova povezovati ljudi.
“Bolj ko se bomo soočali z nevarnostjo zunanjega sveta, bolj bo potrebno, da se kultura vrne k svojim temeljem, če hočemo ohraniti svojo človečnost, svoj narod in svojo državo. Slej ko prej se bomo na poti znašli skupaj,” je sklenila Fridl Jarc.
